Page 170 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 170
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
Znotraj vseh izobraževalnih programov fantje v večjem deležu po-
ročajo o doživljanju norčevanja s strani vrstnikov na letni ravni kot dek-
leta (Graf 2 spodaj). Tako o tovrstnem nasilju na letni ravni poroča 24 %
dijakov iz gimnazijskih programov, 20 % dijakov iz poklicnih programov
in 18 % dijakov iz programov poklicnega izobraževanja. Medtem ko fantje
iz gimnazijskih programov v večjem deležu poročajo o norčevanju s stra-
ni vrstnikov na letni ravni, pa je na tedenski ravni omenjeno nasilje v več-
jem deležu prisotno v programih poklicnega izobraževanja (5 % proti 2 %
v gimnazijskih programih). Podobno velja tudi za dekleta, kjer je omenje-
no nasilje na letni ravni v največjem deležu prisotno v programih gimnazi-
je (16 % proti 13 % v strokovnih in poklicnih programih), na tedenski ravni
pa je po poročanju deklet v največjem deležu prisotno v programih poklic-
nega izobraževanja (5 % proti 2 % v programih gimnazije in strokovnega
izobraževanja). Znotraj programa poklicnega izobraževanja omenjeno na-
silje na mesečni (8 %) in tedenski ravni (5 %) doživlja podoben odstotek
deklet in fantov.
Graf 3: Podatki o pogostosti doživljanja norčevanja s strani vrstnikov po
programu in spolu.
V primerjavi z norčevanjem in socialnim izločanjem je doživljanje
groženj s strani vrstnikov prisotno v manjšem deležu (Graf 3 spodaj), pri
čemer je omenjeno nasilje znotraj gimnazijskih programov in programov
strokovnega izobraževanja za fante prisotno v manjšem deležu kot znotraj
programov poklicnega izobraževanja, znotraj tega programa pa fantje in
dekleta o grožnjah s strani vrstnikov poročajo v približno enakem odstot-
ku (približno 3 %). 5 % fantov kot tudi deklet iz poklicnih izobraževalnih
168
Znotraj vseh izobraževalnih programov fantje v večjem deležu po-
ročajo o doživljanju norčevanja s strani vrstnikov na letni ravni kot dek-
leta (Graf 2 spodaj). Tako o tovrstnem nasilju na letni ravni poroča 24 %
dijakov iz gimnazijskih programov, 20 % dijakov iz poklicnih programov
in 18 % dijakov iz programov poklicnega izobraževanja. Medtem ko fantje
iz gimnazijskih programov v večjem deležu poročajo o norčevanju s stra-
ni vrstnikov na letni ravni, pa je na tedenski ravni omenjeno nasilje v več-
jem deležu prisotno v programih poklicnega izobraževanja (5 % proti 2 %
v gimnazijskih programih). Podobno velja tudi za dekleta, kjer je omenje-
no nasilje na letni ravni v največjem deležu prisotno v programih gimnazi-
je (16 % proti 13 % v strokovnih in poklicnih programih), na tedenski ravni
pa je po poročanju deklet v največjem deležu prisotno v programih poklic-
nega izobraževanja (5 % proti 2 % v programih gimnazije in strokovnega
izobraževanja). Znotraj programa poklicnega izobraževanja omenjeno na-
silje na mesečni (8 %) in tedenski ravni (5 %) doživlja podoben odstotek
deklet in fantov.
Graf 3: Podatki o pogostosti doživljanja norčevanja s strani vrstnikov po
programu in spolu.
V primerjavi z norčevanjem in socialnim izločanjem je doživljanje
groženj s strani vrstnikov prisotno v manjšem deležu (Graf 3 spodaj), pri
čemer je omenjeno nasilje znotraj gimnazijskih programov in programov
strokovnega izobraževanja za fante prisotno v manjšem deležu kot znotraj
programov poklicnega izobraževanja, znotraj tega programa pa fantje in
dekleta o grožnjah s strani vrstnikov poročajo v približno enakem odstot-
ku (približno 3 %). 5 % fantov kot tudi deklet iz poklicnih izobraževalnih
168
