Page 161 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 161
k. šterman ivančič ■ šolska klima in medvrstniško nasilje v srednjih šolah ...
raziskave TIMSS (Japelj Pavešić in Svetlik, 2016), v katero so bili vključe-
ni učenci četrtega in osmega razreda, kažejo, da 24 % učencev in učenk
vsaj enkrat na mesec doživi eno izmed zgoraj navedenih oblik nasilja, 4
% učencev in učenk pa poroča, da nasilje doživljajo vsak teden. Slednji v
povprečju dosegajo precej nižje rezultate na testu TIMSS iz naravoslovja
in matematike kot tisti, ki so poročali, da nasilja v šoli sploh ne doživljajo
(npr. 517 točk proti 553 točk na testu iz naravoslovja). Še bolj zaskrbljujo-
če je poročanje četrtošolcev glede doživljanja nasilja v okviru mednarod-
ne raziskave PIRLS (Doupona, 2017), kjer so ti menili, da jih približno 15
% vsaj tedensko doživlja eno izmed oblik nasilja (učenci in učenke so bili
vprašani po doživljanju fizičnega nasilja, zmerjanja, nadlegovanja prek in-
terneta ipd.). Tudi ti učenci v povprečju dosegajo nižje rezultate na tes-
tu branja PIRLS kot njihovi vrstniki, ki nasilja ne doživljajo pogosto ali
sploh nikoli.
Nasilje je v slovenskem šolskem prostoru glede na izsledke študij do-
kaj prisotno in pomembno negativno učinkuje na učne dosežke učenk in
učencev. Kako pa se povezuje s šolsko klimo in medosebnimi odnosi dija-
ka s starši in učiteljem?
Medvrstniško nasilje in šolska klima
Šolska klima se nanaša na šolska pravila, cilje, vrednote, odnose, način
poučevanja, učenje, organizacijo in prakso pri vodenju šole. Pozitivna
šolska klima pomeni, da se učenci počutijo varne, imajo izkušnjo pozi-
tivnih odnosov z učitelji in ostalimi sošolci, občutek pripadnosti in pov-
ezanosti s šolo ter občutek smiselnosti v sodelovanju pri odločitvah. Glede
obravnave nasilja na šoli pozitivna šolska klima pomeni jasno neodobra-
vanje neprilagojenega vedenja učencev, ozaveščenost glede nasilja tako
med učitelji kot učenci in občutek učencev, da si tako sami kot celotna šol-
ska skupnost nenehno prizadevajo za razvijanje medsebojne pripadnosti
in občutka, da je drugim mar zanje (Cohen, Geier, 2010; Osher, Dwyer,
Jimerson, Brown, 2012).
Na področju prepoznavanja in preprečevanja nasilja v šolah je vedno
več raziskav (npr. Astor, Meyer, 2001; Eliot, Cornell, Gregory, Fan, 2010;
Gottfredson, 2001; Katz, 1999; Noguera, 1995; Turner et al., 2002), ki se
poleg preučevanja osebnostnih značilnosti posameznikov, vključenih v si-
tuacije, povezane z nasiljem, osredotočajo na šolsko klimo in učinke kon-
teksta medosebnih odnosov v šolah in širšem socialnem okolju na pojav-
nost in obravnavo nasilja.
Avtorji (ibid.) so pri ugotavljanju povezanosti šolske klime (organi-
ziranost šole in disciplina na šoli)z občutkom pripadnosti in pojavnost-
jo nasilja na šoli, enotno prišli do zaključka, da se rigidna šolska pravila
159
raziskave TIMSS (Japelj Pavešić in Svetlik, 2016), v katero so bili vključe-
ni učenci četrtega in osmega razreda, kažejo, da 24 % učencev in učenk
vsaj enkrat na mesec doživi eno izmed zgoraj navedenih oblik nasilja, 4
% učencev in učenk pa poroča, da nasilje doživljajo vsak teden. Slednji v
povprečju dosegajo precej nižje rezultate na testu TIMSS iz naravoslovja
in matematike kot tisti, ki so poročali, da nasilja v šoli sploh ne doživljajo
(npr. 517 točk proti 553 točk na testu iz naravoslovja). Še bolj zaskrbljujo-
če je poročanje četrtošolcev glede doživljanja nasilja v okviru mednarod-
ne raziskave PIRLS (Doupona, 2017), kjer so ti menili, da jih približno 15
% vsaj tedensko doživlja eno izmed oblik nasilja (učenci in učenke so bili
vprašani po doživljanju fizičnega nasilja, zmerjanja, nadlegovanja prek in-
terneta ipd.). Tudi ti učenci v povprečju dosegajo nižje rezultate na tes-
tu branja PIRLS kot njihovi vrstniki, ki nasilja ne doživljajo pogosto ali
sploh nikoli.
Nasilje je v slovenskem šolskem prostoru glede na izsledke študij do-
kaj prisotno in pomembno negativno učinkuje na učne dosežke učenk in
učencev. Kako pa se povezuje s šolsko klimo in medosebnimi odnosi dija-
ka s starši in učiteljem?
Medvrstniško nasilje in šolska klima
Šolska klima se nanaša na šolska pravila, cilje, vrednote, odnose, način
poučevanja, učenje, organizacijo in prakso pri vodenju šole. Pozitivna
šolska klima pomeni, da se učenci počutijo varne, imajo izkušnjo pozi-
tivnih odnosov z učitelji in ostalimi sošolci, občutek pripadnosti in pov-
ezanosti s šolo ter občutek smiselnosti v sodelovanju pri odločitvah. Glede
obravnave nasilja na šoli pozitivna šolska klima pomeni jasno neodobra-
vanje neprilagojenega vedenja učencev, ozaveščenost glede nasilja tako
med učitelji kot učenci in občutek učencev, da si tako sami kot celotna šol-
ska skupnost nenehno prizadevajo za razvijanje medsebojne pripadnosti
in občutka, da je drugim mar zanje (Cohen, Geier, 2010; Osher, Dwyer,
Jimerson, Brown, 2012).
Na področju prepoznavanja in preprečevanja nasilja v šolah je vedno
več raziskav (npr. Astor, Meyer, 2001; Eliot, Cornell, Gregory, Fan, 2010;
Gottfredson, 2001; Katz, 1999; Noguera, 1995; Turner et al., 2002), ki se
poleg preučevanja osebnostnih značilnosti posameznikov, vključenih v si-
tuacije, povezane z nasiljem, osredotočajo na šolsko klimo in učinke kon-
teksta medosebnih odnosov v šolah in širšem socialnem okolju na pojav-
nost in obravnavo nasilja.
Avtorji (ibid.) so pri ugotavljanju povezanosti šolske klime (organi-
ziranost šole in disciplina na šoli)z občutkom pripadnosti in pojavnost-
jo nasilja na šoli, enotno prišli do zaključka, da se rigidna šolska pravila
159
