Page 159 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 159
lska klima in medvrstniško nasilje v srednjih šolah:
raziskava PISA 2015
Klaudija Šterman Ivančič
MOzadje raziskave
ladi v šoli preživijo veliko časa. Šolsko okolje tako predstavlja so-
cialni kontekst, ki pomembno učinkuje na različne vidike nji-
hovega psihosocialnega razvoja. Izkušnja uspešnosti in neuspe-
šnosti v šolskem socialnem okolju pomembno sooblikuje mladostnikove
predstave o sebi, svetu in drugih, vrednotenje sebe in okolice, učno moti-
vacijo in učno vedenje ter uspešnost. Zato je še toliko bolj pomembno, da
je šolsko okolje varen prostor, ki mlade spodbuja in jim omogoča rast ter
razvoj njihovih potencialov. Eden izmed pomembnih vidikov takega oko-
lja, kateremu se v zadnjem času v slovenskem prostoru posveča vedno več
pozornosti, je zagotovo nasilje v šoli. Kot perečo se v zadnjem času pogo-
sto izpostavlja vedno višjo stopnjo nasilja tako v osnovnih kot srednjih šo-
lah na eni strani in pomanjkljivo opremljenost vodstva šol in učiteljev z
mehanizmi spoprijemanja z različnimi vrstami nasilja na drugi. Kljub na-
raščajoči potrebi po razvijanju strategij spoprijemanja z nasiljem v šoli v
slovenskem prostoru (npr. Mugnaioni Lešnik et al., 2016) se zdi, da v okvi-
ru preučevanja nasilja v šolah še vedno ostajajo področja, kjer so potreb-
ne dodatne raziskave. Slabše je raziskano predvsem področje obravnava-
nja in preprečevanja nasilja s pomočjo razvijanja pozitivne šolske klime in
spodbudnih medosebnih odnosov v šolskem kontekstu, koncepta, ki je v
mednarodnem prostoru v sklopu preprečevanja nasilja precej v ospredju.
Namen pričujočega prispevka je tako ravno v tem: a) v identifikaciji sta-
nja glede različnih oblik nasilja v slovenskih srednjih šolah z vidika dija-
kov in dijakinj in b) v ugotavljanju povezanosti nekaterih vidikov šolske
klime (pripadnost šoli in zaznavanje učitelja kot pravičnega) ter zaznane
157
raziskava PISA 2015
Klaudija Šterman Ivančič
MOzadje raziskave
ladi v šoli preživijo veliko časa. Šolsko okolje tako predstavlja so-
cialni kontekst, ki pomembno učinkuje na različne vidike nji-
hovega psihosocialnega razvoja. Izkušnja uspešnosti in neuspe-
šnosti v šolskem socialnem okolju pomembno sooblikuje mladostnikove
predstave o sebi, svetu in drugih, vrednotenje sebe in okolice, učno moti-
vacijo in učno vedenje ter uspešnost. Zato je še toliko bolj pomembno, da
je šolsko okolje varen prostor, ki mlade spodbuja in jim omogoča rast ter
razvoj njihovih potencialov. Eden izmed pomembnih vidikov takega oko-
lja, kateremu se v zadnjem času v slovenskem prostoru posveča vedno več
pozornosti, je zagotovo nasilje v šoli. Kot perečo se v zadnjem času pogo-
sto izpostavlja vedno višjo stopnjo nasilja tako v osnovnih kot srednjih šo-
lah na eni strani in pomanjkljivo opremljenost vodstva šol in učiteljev z
mehanizmi spoprijemanja z različnimi vrstami nasilja na drugi. Kljub na-
raščajoči potrebi po razvijanju strategij spoprijemanja z nasiljem v šoli v
slovenskem prostoru (npr. Mugnaioni Lešnik et al., 2016) se zdi, da v okvi-
ru preučevanja nasilja v šolah še vedno ostajajo področja, kjer so potreb-
ne dodatne raziskave. Slabše je raziskano predvsem področje obravnava-
nja in preprečevanja nasilja s pomočjo razvijanja pozitivne šolske klime in
spodbudnih medosebnih odnosov v šolskem kontekstu, koncepta, ki je v
mednarodnem prostoru v sklopu preprečevanja nasilja precej v ospredju.
Namen pričujočega prispevka je tako ravno v tem: a) v identifikaciji sta-
nja glede različnih oblik nasilja v slovenskih srednjih šolah z vidika dija-
kov in dijakinj in b) v ugotavljanju povezanosti nekaterih vidikov šolske
klime (pripadnost šoli in zaznavanje učitelja kot pravičnega) ter zaznane
157
