Page 145 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 145
m. štraus ■ so v sloveniji učno najuspešnejši 15-letniki tudi najbolj zadovoljni ...
so v splošnem strategije učenja s sovrstniki še posebno uspešne pri inte-
graciji raznolikih populacij in učenk ter učencev iz deprivilegiranih oko-
lij (Sharan 1980).
Zadovoljstvo z življenjem
Rezultati raziskave PISA o zadovoljstvu z življenjem se ujemajo z ugotovit-
vami raziskave HBSC iz leta 2014, ki kažejo, da je večina slovenskih mla-
dostnikov (v PISI 87 odstotkov in v HBSC 88 odstotkov) zadovoljna z last-
nim življenjem, za kar se v obdobju 2002–2014 kaže tudi trend naraščanja
(Jeriček Klanšček et al., 2015). Tudi za napovednike zadovoljstva z življen-
jem iz naše analize lahko ugotovimo, da so že prepoznani iz predhodnih
raziskav. Med pozitivnimi napovedniki v naši analizi je daleč najmočnejša
zaznana čustvena podpora staršev. Le-to lahko razumemo v širšem kon-
tekstu, kako mladostniki doživljajo interakcije s starši. Raziskave konsist-
entno kažejo, da imajo interakcije s starši učinek na učne dosežke njihovih
otrok, pričakovanja, stališča in psihološko zdravje (Fan in Williams, 2010;
Hill in Tyson, 2009; Juang in Silbereisen, 2002; Kaplan, 2013). Aktivnosti,
ki jih starši in otroci počnejo skupaj, pričakovanja staršev za prihodnost
njihovih otrok in vedenja ter stališča, ki jih starši predstavljajo kot mod-
el svojim otrokom, se vsa povezujejo s psihološkim blagostanjem njihovih
otrok (Marchant, Paulson in Rothlisberg, 2001; OECD, 2012; Parker et
al., 1999; Shumow in Lomax, 2002). Učinek interakcije s starši pa je kom-
pleksen v tem, da je pogojen z doživljanjem otroka. Ko je vedenje staršev
zaznano kot podporno, se povezuje z manjšo pojavnostjo depresije pri mla-
dostnikih; če pa je zaznano kot kontrola, se povezuje z večjo pojavnostjo
depresije in nesocialnega vedenja njihovih mladostnikov (Barber, Stolz in
Olsen, 2005; McNeely in Barber, 2010). V naši raziskavi se zaznava čust-
vene podpore staršev nanaša izrecno na doživljanje mladostnikov in tako
verjetno tisti, ki interakcijo s starši doživljajo kot kontrolo, niso odgovar-
jali o tem kot o podpori. Iz tega razumemo, da se je v analizi pokazala
izrecno pozitivna napovedna vrednost podpore staršev za zadovoljstvo z
življenjem. Vendar pa je znano tudi, da je za zadovoljstvo z življenjem za
odraščajoče mladostnike pomembno vzpostavljanje večje psihološke ne-
odvisnosti od staršev. To so ugotovitve iz Leban (2011), ki je v svoji raziska-
vi za slovensko populacijo mladostnikov v splošnem potrdila ugotovitve iz
Kins in Beyers (2010), in sicer, da se doseganje večine meril odraslosti, kot
so zastavljena v raziskavi, pozitivno povezuje z zadovoljstvom z življenjem.
Dodatna pozitivna napovednika zadovoljstva z življenjem sta v naši
analizi občutek pripadnosti šoli in storilnostna motiviranost. Pomen mo-
tiviranosti kažejo predhodne ugotovitve, da lahko posamezniki z manj
nadarjenosti, vendar z večjo motiviranostjo za doseganje svojih ciljev le-te
143
so v splošnem strategije učenja s sovrstniki še posebno uspešne pri inte-
graciji raznolikih populacij in učenk ter učencev iz deprivilegiranih oko-
lij (Sharan 1980).
Zadovoljstvo z življenjem
Rezultati raziskave PISA o zadovoljstvu z življenjem se ujemajo z ugotovit-
vami raziskave HBSC iz leta 2014, ki kažejo, da je večina slovenskih mla-
dostnikov (v PISI 87 odstotkov in v HBSC 88 odstotkov) zadovoljna z last-
nim življenjem, za kar se v obdobju 2002–2014 kaže tudi trend naraščanja
(Jeriček Klanšček et al., 2015). Tudi za napovednike zadovoljstva z življen-
jem iz naše analize lahko ugotovimo, da so že prepoznani iz predhodnih
raziskav. Med pozitivnimi napovedniki v naši analizi je daleč najmočnejša
zaznana čustvena podpora staršev. Le-to lahko razumemo v širšem kon-
tekstu, kako mladostniki doživljajo interakcije s starši. Raziskave konsist-
entno kažejo, da imajo interakcije s starši učinek na učne dosežke njihovih
otrok, pričakovanja, stališča in psihološko zdravje (Fan in Williams, 2010;
Hill in Tyson, 2009; Juang in Silbereisen, 2002; Kaplan, 2013). Aktivnosti,
ki jih starši in otroci počnejo skupaj, pričakovanja staršev za prihodnost
njihovih otrok in vedenja ter stališča, ki jih starši predstavljajo kot mod-
el svojim otrokom, se vsa povezujejo s psihološkim blagostanjem njihovih
otrok (Marchant, Paulson in Rothlisberg, 2001; OECD, 2012; Parker et
al., 1999; Shumow in Lomax, 2002). Učinek interakcije s starši pa je kom-
pleksen v tem, da je pogojen z doživljanjem otroka. Ko je vedenje staršev
zaznano kot podporno, se povezuje z manjšo pojavnostjo depresije pri mla-
dostnikih; če pa je zaznano kot kontrola, se povezuje z večjo pojavnostjo
depresije in nesocialnega vedenja njihovih mladostnikov (Barber, Stolz in
Olsen, 2005; McNeely in Barber, 2010). V naši raziskavi se zaznava čust-
vene podpore staršev nanaša izrecno na doživljanje mladostnikov in tako
verjetno tisti, ki interakcijo s starši doživljajo kot kontrolo, niso odgovar-
jali o tem kot o podpori. Iz tega razumemo, da se je v analizi pokazala
izrecno pozitivna napovedna vrednost podpore staršev za zadovoljstvo z
življenjem. Vendar pa je znano tudi, da je za zadovoljstvo z življenjem za
odraščajoče mladostnike pomembno vzpostavljanje večje psihološke ne-
odvisnosti od staršev. To so ugotovitve iz Leban (2011), ki je v svoji raziska-
vi za slovensko populacijo mladostnikov v splošnem potrdila ugotovitve iz
Kins in Beyers (2010), in sicer, da se doseganje večine meril odraslosti, kot
so zastavljena v raziskavi, pozitivno povezuje z zadovoljstvom z življenjem.
Dodatna pozitivna napovednika zadovoljstva z življenjem sta v naši
analizi občutek pripadnosti šoli in storilnostna motiviranost. Pomen mo-
tiviranosti kažejo predhodne ugotovitve, da lahko posamezniki z manj
nadarjenosti, vendar z večjo motiviranostjo za doseganje svojih ciljev le-te
143
