Page 149 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 149
m. štraus ■ so v sloveniji učno najuspešnejši 15-letniki tudi najbolj zadovoljni ...
bilo izrecen rezultat vzgojno-izobraževalnega procesa,27 je za učinkovitost
le-tega pomembno razumeti prepletenost zadovoljstva z življenjem z dose-
ganjem visokih ravni kognitivnih rezultatov. Ne zdi se smiselno, da bi v
izobraževanju dosegali kognitivne rezultate in ob tem ugotavljali kot spre-
jemljive nizke ravni zadovoljstva z življenjem, ne da bi ob tem poskušali
odkriti vzroke za to in jih v primeru neželenih rezultatov odpravljati tudi
z izobraževalnimi ukrepi. Šola je namreč za večino mladostnikov med na-
jpomembnejšimi ustanovami za njihovo socializacijo, učno okolje pa obli-
kuje njihov razvoj in zadovoljstvo z življenjem (Aldridge in dr, 2016).
Komplementarnost kognitivnih in nekognitivnih razvojnih rezu-
ltatov smo raziskovali z uporabo podatkov iz zadnjega cikla raziskave
PISA iz leta 2015 in v prvem koraku ugotavljali, ali in koliko se razlikuje-
jo ravni zadovoljstva z življenjem 15-letnih učenk in učencev, ki imajo ra-
zlične rezultate na področjih pismenosti. Glede tega smo ugotovili, da so
povprečne ravni zadovoljstva z življenjem po posameznih ravneh bralne,
matematične in naravoslovne pismenosti relativno podobne. Zaznali smo
lahko le razliko, ki govori o tem, da najvišje stopnje zadovoljstva z življen-
jem izražajo 15-letniki z najnižjimi bralnimi dosežki, med ostalimi skupi-
nami ter pri matematiki in naravoslovju pa razlik v zadovoljstvu z življen-
jem glede na ravni dosežkov nismo zaznali. Zdi se torej smiselno sklepati,
da slovenski 15-letniki v splošnem svoje zadovoljstvo z življenjem obliku-
jejo iz več različnih virov, med katerimi učna uspešnosti nima izrecno
pomembnega mesta.
V drugem koraku nas je zanimala povezanost, kako učenke in učen-
ci zaznavajo svoje življenje, svoje sposobnosti, čustva, stališča in odnose
drugih do njih, z njihovimi razvojnimi rezultati. Ugotavljali smo napov-
ednike t. i. obetov visokih dosežkov in obetov visokih ravni zadovoljstva
z življenjem. Za kognitivne rezultate smo v skladu s pričakovanji ugotovi-
li, da so si napovedniki treh vrst pismenosti podobni. Nekaj razlik je v na-
povednikih bralnih dosežkov, za kar menimo, da izhaja iz tega, da so pri
branju v povprečju učenke precej uspešnejše od učencev in se zato drugače
izrazijo tudi učinki med spoloma različnih napovednikov, kot na primer
učinek strahu pred preverjanjem znanja.
Pri zadovoljstvu z življenjem pa je daleč najpomembnejši (pozitiven)
napovednik zaznana čustvena podpora staršev, kar verjetno nakazuje, da
je odnos s starši pri 15-ih letih še vedno precej pomemben pri tem, kako
doživljajo svoje življenje, torej še pomembnejši od dogajanja v šoli. Vendar
pa se tudi dogajanje v šoli povezuje z zadovoljstvom mladostnikov z
27 Tudi za kognitivne rezultate ne moremo trditi, da so rezultat zgolj vzgojno-izobraževalnega
procesa.
147
bilo izrecen rezultat vzgojno-izobraževalnega procesa,27 je za učinkovitost
le-tega pomembno razumeti prepletenost zadovoljstva z življenjem z dose-
ganjem visokih ravni kognitivnih rezultatov. Ne zdi se smiselno, da bi v
izobraževanju dosegali kognitivne rezultate in ob tem ugotavljali kot spre-
jemljive nizke ravni zadovoljstva z življenjem, ne da bi ob tem poskušali
odkriti vzroke za to in jih v primeru neželenih rezultatov odpravljati tudi
z izobraževalnimi ukrepi. Šola je namreč za večino mladostnikov med na-
jpomembnejšimi ustanovami za njihovo socializacijo, učno okolje pa obli-
kuje njihov razvoj in zadovoljstvo z življenjem (Aldridge in dr, 2016).
Komplementarnost kognitivnih in nekognitivnih razvojnih rezu-
ltatov smo raziskovali z uporabo podatkov iz zadnjega cikla raziskave
PISA iz leta 2015 in v prvem koraku ugotavljali, ali in koliko se razlikuje-
jo ravni zadovoljstva z življenjem 15-letnih učenk in učencev, ki imajo ra-
zlične rezultate na področjih pismenosti. Glede tega smo ugotovili, da so
povprečne ravni zadovoljstva z življenjem po posameznih ravneh bralne,
matematične in naravoslovne pismenosti relativno podobne. Zaznali smo
lahko le razliko, ki govori o tem, da najvišje stopnje zadovoljstva z življen-
jem izražajo 15-letniki z najnižjimi bralnimi dosežki, med ostalimi skupi-
nami ter pri matematiki in naravoslovju pa razlik v zadovoljstvu z življen-
jem glede na ravni dosežkov nismo zaznali. Zdi se torej smiselno sklepati,
da slovenski 15-letniki v splošnem svoje zadovoljstvo z življenjem obliku-
jejo iz več različnih virov, med katerimi učna uspešnosti nima izrecno
pomembnega mesta.
V drugem koraku nas je zanimala povezanost, kako učenke in učen-
ci zaznavajo svoje življenje, svoje sposobnosti, čustva, stališča in odnose
drugih do njih, z njihovimi razvojnimi rezultati. Ugotavljali smo napov-
ednike t. i. obetov visokih dosežkov in obetov visokih ravni zadovoljstva
z življenjem. Za kognitivne rezultate smo v skladu s pričakovanji ugotovi-
li, da so si napovedniki treh vrst pismenosti podobni. Nekaj razlik je v na-
povednikih bralnih dosežkov, za kar menimo, da izhaja iz tega, da so pri
branju v povprečju učenke precej uspešnejše od učencev in se zato drugače
izrazijo tudi učinki med spoloma različnih napovednikov, kot na primer
učinek strahu pred preverjanjem znanja.
Pri zadovoljstvu z življenjem pa je daleč najpomembnejši (pozitiven)
napovednik zaznana čustvena podpora staršev, kar verjetno nakazuje, da
je odnos s starši pri 15-ih letih še vedno precej pomemben pri tem, kako
doživljajo svoje življenje, torej še pomembnejši od dogajanja v šoli. Vendar
pa se tudi dogajanje v šoli povezuje z zadovoljstvom mladostnikov z
27 Tudi za kognitivne rezultate ne moremo trditi, da so rezultat zgolj vzgojno-izobraževalnega
procesa.
147
