Page 143 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 143
m. štraus ■ so v sloveniji učno najuspešnejši 15-letniki tudi najbolj zadovoljni ...
vrednost tudi pri zadovoljstvu z življenjem le storilnostna motivira-
nost in strah pred preverjanjem znanja, ostali pa niso pomembni (episte-
mološka prepričanja, upoštevanje sošolcev pri skupinskem delu, zaznana
samoučinkovitost in zaznana nepravičnost učiteljev).24 Oba napovednika
zadovoljstvo z življenjem napovedujeta v enaki smeri kot kognitivne rezu-
ltate, torej storilnostna motiviranost pozitivno in strah pred preverjanjem
znanja negativno. Pokažejo pa se trije novi pomembni napovedniki pri za-
dovoljstvu z življenjem; zaznana čustvena podpora staršev in občutek pr-
ipadnosti šoli napovedujeta večje, pogostost doživljanja medvrstniškega
nasilja pa manjše obete visokih ravni zadovoljstva z življenjem.
Razprava
Večina dobljenih ugotovitev iz analiz v tem članku je pričakovanih.
Za kognitivne razvojne rezultate so pozitivne napovedne vrednosti so-
cialno-ekonomskega in kulturnega statusa, zaznane samoučinkovito-
sti in storilnostne motiviranosti na dosežke že znane na osnovi drugih
raziskav (npr. Bandura, 1997; Zimmerman, 1998; Pajares, 1996; OECD,
2016c). Tudi pozitivna napovedna vrednost epistemoloških prepričanj
na naravoslovne dosežke je že predhodno ugotovljena (npr. Hofer, 2001;
Trautwein in Lüdtke, 2007), v naši analizi pa se je pokazalo, da so ta pre-
pričanja pomemben napovednik tudi matematičnih in bralnih dosežkov.
Glede negativne napovedne vrednosti strahu pred preverjanjem znanja sta
Zimmerman in Cleary (2006) pokazala, da če učenec med preizkusom
znanja doživi visoko raven anksioznosti, si lahko hitro bitje srca in potne
dlani razlaga kot znak nervoznosti zaradi svoje lastne nekompetentnosti,
kar posledično slabo vpliva tudi na dejansko (ne)uspešnost (Zimmerman
in Cleary, 2006). Po naših ugotovitvah pa so obeti visokih dosežkov do-
datno manjši ob pogostejši zaznavi nepravičnosti učiteljev. V splošnem bi
lahko pričakovali, da se ta dejavnik tesno povezuje s strahom pred prever-
janjem znanja ali celo, da zaznana nepravičnost učitelja predstavlja enega
od virov strahu pred preverjanjem. Korelacija 0,17 med podatkoma v bazi
PISA 2015 ne nakazuje močne povezanosti in tudi logistična regresijska
analiza je pokazala določeno mero neodvisnosti med dejavnikoma: med
učencema, ki sta si sicer podobna glede strahu pred preverjanjem znanja
in glede drugih napovednikov, so obeti visokih dosežkov dodatno man-
jši za tistega, ki nepravičnost učiteljev zaznava pogosteje. Pri tem je napov-
edna vrednost zaznane nepravičnosti učiteljev celo močnejša od napov-
edne vrednosti strahu pred preverjanjem znanja. To ugotovitev bi lahko
umestili v kontekst raziskav, ki kažejo, da lahko šole, skupaj z drugimi
24 Učinek socialno-ekonomskega in kulturnega statusa smo že obravnavali.
141
vrednost tudi pri zadovoljstvu z življenjem le storilnostna motivira-
nost in strah pred preverjanjem znanja, ostali pa niso pomembni (episte-
mološka prepričanja, upoštevanje sošolcev pri skupinskem delu, zaznana
samoučinkovitost in zaznana nepravičnost učiteljev).24 Oba napovednika
zadovoljstvo z življenjem napovedujeta v enaki smeri kot kognitivne rezu-
ltate, torej storilnostna motiviranost pozitivno in strah pred preverjanjem
znanja negativno. Pokažejo pa se trije novi pomembni napovedniki pri za-
dovoljstvu z življenjem; zaznana čustvena podpora staršev in občutek pr-
ipadnosti šoli napovedujeta večje, pogostost doživljanja medvrstniškega
nasilja pa manjše obete visokih ravni zadovoljstva z življenjem.
Razprava
Večina dobljenih ugotovitev iz analiz v tem članku je pričakovanih.
Za kognitivne razvojne rezultate so pozitivne napovedne vrednosti so-
cialno-ekonomskega in kulturnega statusa, zaznane samoučinkovito-
sti in storilnostne motiviranosti na dosežke že znane na osnovi drugih
raziskav (npr. Bandura, 1997; Zimmerman, 1998; Pajares, 1996; OECD,
2016c). Tudi pozitivna napovedna vrednost epistemoloških prepričanj
na naravoslovne dosežke je že predhodno ugotovljena (npr. Hofer, 2001;
Trautwein in Lüdtke, 2007), v naši analizi pa se je pokazalo, da so ta pre-
pričanja pomemben napovednik tudi matematičnih in bralnih dosežkov.
Glede negativne napovedne vrednosti strahu pred preverjanjem znanja sta
Zimmerman in Cleary (2006) pokazala, da če učenec med preizkusom
znanja doživi visoko raven anksioznosti, si lahko hitro bitje srca in potne
dlani razlaga kot znak nervoznosti zaradi svoje lastne nekompetentnosti,
kar posledično slabo vpliva tudi na dejansko (ne)uspešnost (Zimmerman
in Cleary, 2006). Po naših ugotovitvah pa so obeti visokih dosežkov do-
datno manjši ob pogostejši zaznavi nepravičnosti učiteljev. V splošnem bi
lahko pričakovali, da se ta dejavnik tesno povezuje s strahom pred prever-
janjem znanja ali celo, da zaznana nepravičnost učitelja predstavlja enega
od virov strahu pred preverjanjem. Korelacija 0,17 med podatkoma v bazi
PISA 2015 ne nakazuje močne povezanosti in tudi logistična regresijska
analiza je pokazala določeno mero neodvisnosti med dejavnikoma: med
učencema, ki sta si sicer podobna glede strahu pred preverjanjem znanja
in glede drugih napovednikov, so obeti visokih dosežkov dodatno man-
jši za tistega, ki nepravičnost učiteljev zaznava pogosteje. Pri tem je napov-
edna vrednost zaznane nepravičnosti učiteljev celo močnejša od napov-
edne vrednosti strahu pred preverjanjem znanja. To ugotovitev bi lahko
umestili v kontekst raziskav, ki kažejo, da lahko šole, skupaj z drugimi
24 Učinek socialno-ekonomskega in kulturnega statusa smo že obravnavali.
141
