Page 146 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 146
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
dosežejo verjetneje od tistih, ki imajo talent, vendar niso zmožni postavi-
ti svojih ciljev in ostati osredotočeni na njihovo doseganje (Duckworth et
al., 2011; Eccles in Wigfield, 2002). Občutek pripadnosti šoli pa učenkam
in učencem predstavlja občutek varnosti, identitete in skupnosti, kar v
obratni smeri podpira kognitivni, psihološki in socialni razvoj (Jethwani-
Keyser, 2008). Mladostniki, ki čutijo, da so del šolske skupnosti, so ver-
jetneje učno uspešnejši in bolj učno motivirani (Battistich et al., 1997;
Goodenow, 1993), česar pa v naši analizi v konstalaciji večjega nabora na-
povednikov učne uspešnosti nismo neposredno potrdili.
Negativna napovednika zadovoljstva z življenjem sta strah pred
preverjanjem znanja in pogostost doživljanja medvrstniškega nasilja. Po
odgovorih učenk in učencev v različnih raziskavah je strah pred preverjan-
jem znanja skupaj z občutkom pritiska za doseganje višjih ocen in zaskr-
bljenostjo pred slabimi ocenami eden od najpogostejših virov njihovega
stresa. Zeidner (2007) je pokazal, da strah pred preverjanjem znanja raz-
vijejo predvsem učenke in učenci z nizko samozavestjo glede lastnih spos-
obnosti in tisti, ki verjamejo, da je njihova vrednost odvisna od tega, da so
uspešnejši od drugih. V tem bi lahko prepoznali tudi povezanost z nižjim
zadovoljstvom z življenjem, ki smo jo ugotovili v naših analizah.
Medvrstniško nasilje ima resne posledice tako za žrtev kot za pov-
zročitelja (Rivers, 2000), zato ni težko sprejeti, da pogosto doživljan-
je nasilja napoveduje manjše zadovoljstvo mladostnikov z življenjem.25
Predhodne raziskave kažejo, da mladostniki, ki doživljajo medvrstniško
nasilje, verjetneje kažejo simptome depresije in anksioznosti, imajo nižje
samospoštovanje, se počutijo osamljeni, spreminjajo svoje prehranjevalne
navade in izgubijo zanimanje za aktivnosti (Haynie et al., 2001; Kochel et
al., 2012; Striegel-Moore et al., 2002).
Zanimivo je, da ima strah pred preverjanjem znanja v naši analizi
močnejšo (negativno) napovedno vrednost za zadovoljstvo z življenjem,
kot je napovedna vrednost pogostosti doživljanja medvrstniškega nasil-
ja. Pojasnilo za to bi lahko iskali v tem, da se s preverjanji znanja sooča-
jo praviloma vsi učenci in učenke, z medvrstniškim nasiljem pa se po po-
datkih raziskave PISA sooča približno petina učenk in učencev.26 Zato je
v analizi, v katero je vključena celotna populacija 15-letnikov, napovedna
vrednost strahu pred preverjanjem znanja lahko močnejša. Za natančne-
jše ugotovitve o prepletenosti delovanja strahu pred preverjanjem znan-
ja in medvrstniškega nasilja bi bilo zanimivo analize ponoviti le za petino
25 V raziskavi PISA so podatki o doživljanju medvrstnišega nasilja zbrani iz vidika vloge žrtve.
26 Z vsaj eno obliko nasilja se nekajkrat na mesec sooča 17 odstotkov učenk in učencev (OECD,
2017a).
144
dosežejo verjetneje od tistih, ki imajo talent, vendar niso zmožni postavi-
ti svojih ciljev in ostati osredotočeni na njihovo doseganje (Duckworth et
al., 2011; Eccles in Wigfield, 2002). Občutek pripadnosti šoli pa učenkam
in učencem predstavlja občutek varnosti, identitete in skupnosti, kar v
obratni smeri podpira kognitivni, psihološki in socialni razvoj (Jethwani-
Keyser, 2008). Mladostniki, ki čutijo, da so del šolske skupnosti, so ver-
jetneje učno uspešnejši in bolj učno motivirani (Battistich et al., 1997;
Goodenow, 1993), česar pa v naši analizi v konstalaciji večjega nabora na-
povednikov učne uspešnosti nismo neposredno potrdili.
Negativna napovednika zadovoljstva z življenjem sta strah pred
preverjanjem znanja in pogostost doživljanja medvrstniškega nasilja. Po
odgovorih učenk in učencev v različnih raziskavah je strah pred preverjan-
jem znanja skupaj z občutkom pritiska za doseganje višjih ocen in zaskr-
bljenostjo pred slabimi ocenami eden od najpogostejših virov njihovega
stresa. Zeidner (2007) je pokazal, da strah pred preverjanjem znanja raz-
vijejo predvsem učenke in učenci z nizko samozavestjo glede lastnih spos-
obnosti in tisti, ki verjamejo, da je njihova vrednost odvisna od tega, da so
uspešnejši od drugih. V tem bi lahko prepoznali tudi povezanost z nižjim
zadovoljstvom z življenjem, ki smo jo ugotovili v naših analizah.
Medvrstniško nasilje ima resne posledice tako za žrtev kot za pov-
zročitelja (Rivers, 2000), zato ni težko sprejeti, da pogosto doživljan-
je nasilja napoveduje manjše zadovoljstvo mladostnikov z življenjem.25
Predhodne raziskave kažejo, da mladostniki, ki doživljajo medvrstniško
nasilje, verjetneje kažejo simptome depresije in anksioznosti, imajo nižje
samospoštovanje, se počutijo osamljeni, spreminjajo svoje prehranjevalne
navade in izgubijo zanimanje za aktivnosti (Haynie et al., 2001; Kochel et
al., 2012; Striegel-Moore et al., 2002).
Zanimivo je, da ima strah pred preverjanjem znanja v naši analizi
močnejšo (negativno) napovedno vrednost za zadovoljstvo z življenjem,
kot je napovedna vrednost pogostosti doživljanja medvrstniškega nasil-
ja. Pojasnilo za to bi lahko iskali v tem, da se s preverjanji znanja sooča-
jo praviloma vsi učenci in učenke, z medvrstniškim nasiljem pa se po po-
datkih raziskave PISA sooča približno petina učenk in učencev.26 Zato je
v analizi, v katero je vključena celotna populacija 15-letnikov, napovedna
vrednost strahu pred preverjanjem znanja lahko močnejša. Za natančne-
jše ugotovitve o prepletenosti delovanja strahu pred preverjanjem znan-
ja in medvrstniškega nasilja bi bilo zanimivo analize ponoviti le za petino
25 V raziskavi PISA so podatki o doživljanju medvrstnišega nasilja zbrani iz vidika vloge žrtve.
26 Z vsaj eno obliko nasilja se nekajkrat na mesec sooča 17 odstotkov učenk in učencev (OECD,
2017a).
144
