Page 144 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 144
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
ustanovami, učenkam in učencem pomagajo razvijati občutek nadzo-
ra nad lastnim življenjem in zmožnosti soočanja s težavnimi situacijami
(Natvig et al., 2003; Suldo, 2016). Gledano obrnjeno, to morda pomeni, da
lahko dogajanje v šoli, na primer zaznava nepravičnosti učiteljev, predstav-
lja oviro pri razvoju zmožnosti soočanja s težavnimi situacijami, saj lah-
ko negativno učinkuje na občutek učenk in učencev o nadzoru nad svo-
jim življenjem. Če gledamo na rezultate v tem smislu, so razvidne smeri,
v katerih bi bilo mogoče iskati nove možnosti izboljševanja vzgojno-izo-
braževalnih procesov.
Medvrstiško nasilje v naši analizi ni pokazalo (neposredne) napov-
edne vrednosti za kognitivne rezultate, vendar pa druge raziskave kažejo,
da mladostniki, ki so vključeni v situacije medvrstniškega nasilja kot žrtve,
kot povzročitelji ali oboje, verjetneje izostajajo od pouka, opustijo šolanje
in imajo nižje učne rezultate kot drugi, ki s sovrstniki nimajo konfliktnih
odnosov (Konishi et al., 2010; Townsend et al., 2008). Podobno občutek
pripadnosti šoli ne kaže neposredne napovedne vrednosti za kognitivne
rezultate, vendar so znani vsaj posredni rezultati, da so mladostniki, ki
čutijo, da so del šolske skupnosti, verjetneje učno uspešnejši in tudi bolj
učno motivirani (Battistich et al., 1997; Goodenow, 1993).
Napovednika, ki izhajata iz učenja v obliki skupinskega dela, v naših
analizah nakazujeta zanimive ugotovitve. Pozitivna napovedna vrednost
indeksa upoštevanja sošolcev pri skupinskem delu govori o tem, da ima-
jo učenke in učenci, ki odgovarjajo, da pri skupinskem delu posvečajo po-
zornost dobremu sodelovanju s sošolci, večje obete, da bodo imeli visoke
dosežke. Hkrati pa imajo učenke in učenci, ki odgovarjajo, da zaznava-
jo učinkovitost skupinskega dela na njihovo učno uspešnost, v povpreč-
ju manjše obete visokih dosežkov. To lahko razumemo v kontekstu pred-
hodnih ugotovitev, da uspešnost skupinskega dela ni dosežena zgolj
s tem, da so učenci združeni v skupine (Ghaith, 2002; Topping, 2005).
Ker učenke in učenci ne začnejo avtomatično dobro sodelovati, ko de-
lajo skupaj, je učinek učenja s sovrstniki v skupinskem delu odvisen od
tega, kako je skupina organizirana in kakšna je naloga, ki jo mora skupi-
na izvesti (Roger in Johnson, 1994). Kako lahko skupinsko delo spodbuja
učenje in blagostanje, je odvisno od sposobnosti učiteljev, da vodijo učen-
je in skupinsko dinamiko (ibid.), na podlagi rezultatov naše analize pa
bi lahko postavili hipotezo, da je pri tem pomembno posvečati pozor-
nost tudi učenju upoštevanja drugih v skupini. Predhodne raziskave kaže-
jo, da učenje s sovrstniki podpira pozitivno šolsko klimo, spodbuja od-
nose med njimi in pozitivna čustva (Ghaith, 2002; Topping, 2005) ter da
142
ustanovami, učenkam in učencem pomagajo razvijati občutek nadzo-
ra nad lastnim življenjem in zmožnosti soočanja s težavnimi situacijami
(Natvig et al., 2003; Suldo, 2016). Gledano obrnjeno, to morda pomeni, da
lahko dogajanje v šoli, na primer zaznava nepravičnosti učiteljev, predstav-
lja oviro pri razvoju zmožnosti soočanja s težavnimi situacijami, saj lah-
ko negativno učinkuje na občutek učenk in učencev o nadzoru nad svo-
jim življenjem. Če gledamo na rezultate v tem smislu, so razvidne smeri,
v katerih bi bilo mogoče iskati nove možnosti izboljševanja vzgojno-izo-
braževalnih procesov.
Medvrstiško nasilje v naši analizi ni pokazalo (neposredne) napov-
edne vrednosti za kognitivne rezultate, vendar pa druge raziskave kažejo,
da mladostniki, ki so vključeni v situacije medvrstniškega nasilja kot žrtve,
kot povzročitelji ali oboje, verjetneje izostajajo od pouka, opustijo šolanje
in imajo nižje učne rezultate kot drugi, ki s sovrstniki nimajo konfliktnih
odnosov (Konishi et al., 2010; Townsend et al., 2008). Podobno občutek
pripadnosti šoli ne kaže neposredne napovedne vrednosti za kognitivne
rezultate, vendar so znani vsaj posredni rezultati, da so mladostniki, ki
čutijo, da so del šolske skupnosti, verjetneje učno uspešnejši in tudi bolj
učno motivirani (Battistich et al., 1997; Goodenow, 1993).
Napovednika, ki izhajata iz učenja v obliki skupinskega dela, v naših
analizah nakazujeta zanimive ugotovitve. Pozitivna napovedna vrednost
indeksa upoštevanja sošolcev pri skupinskem delu govori o tem, da ima-
jo učenke in učenci, ki odgovarjajo, da pri skupinskem delu posvečajo po-
zornost dobremu sodelovanju s sošolci, večje obete, da bodo imeli visoke
dosežke. Hkrati pa imajo učenke in učenci, ki odgovarjajo, da zaznava-
jo učinkovitost skupinskega dela na njihovo učno uspešnost, v povpreč-
ju manjše obete visokih dosežkov. To lahko razumemo v kontekstu pred-
hodnih ugotovitev, da uspešnost skupinskega dela ni dosežena zgolj
s tem, da so učenci združeni v skupine (Ghaith, 2002; Topping, 2005).
Ker učenke in učenci ne začnejo avtomatično dobro sodelovati, ko de-
lajo skupaj, je učinek učenja s sovrstniki v skupinskem delu odvisen od
tega, kako je skupina organizirana in kakšna je naloga, ki jo mora skupi-
na izvesti (Roger in Johnson, 1994). Kako lahko skupinsko delo spodbuja
učenje in blagostanje, je odvisno od sposobnosti učiteljev, da vodijo učen-
je in skupinsko dinamiko (ibid.), na podlagi rezultatov naše analize pa
bi lahko postavili hipotezo, da je pri tem pomembno posvečati pozor-
nost tudi učenju upoštevanja drugih v skupini. Predhodne raziskave kaže-
jo, da učenje s sovrstniki podpira pozitivno šolsko klimo, spodbuja od-
nose med njimi in pozitivna čustva (Ghaith, 2002; Topping, 2005) ter da
142
