Page 141 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 141
m. štraus ■ so v sloveniji učno najuspešnejši 15-letniki tudi najbolj zadovoljni ...
zaznava čustvene podpore staršev (za 49 odstotkov večji obeti) in za njo
storilnostna motiviranost (za 20 odstotkov večji obeti) ter občutek pri-
padnosti šoli (za 17 odstotkov večji obeti). Napovedniki, pri katerih so
obeti visokih ravni zadovoljstva z življenjem manjši, pa so strah pred pre-
verjanjem znanja (koeficient 0,62 oziroma za 38 odstotkov manjši obeti),
pogostost doživljanja medvrstniškega nasilja (koeficient 0,83 oziroma za
17 odstotkov manjši obeti) ter socialno-ekonomski in kulturni status22
(koeficient 0,87 oziroma za 13 odstotkov manjši obeti).
Iz analize je razvidno, da je zaznava čustvene podpore staršev daleč
najmočnejši napovednik obetov visokih ravni zadovoljstva z življenjem
mladostnikov. To verjetno nakazuje, da je odnos s starši za mladostnike
še vedno precej pomemben pri tem, kako doživljajo svoje življenje, torej
pomembnejši od dogajanja v šoli. Vendar pa je razvidno tudi, da ima doga-
janje v šoli napovedno vrednost za zadovoljstvo mladostnikov z življen-
jem. Pri slovenskih 15-letnikih strah pred preverjanjem znanja napovedu-
je manjše obete visokih ravni zadovoljstva z življenjem. Morda je ta strah
pred preverjanjem znanja eden od virov občutka preobremenjenosti s šol-
skim delom, o katerem poročajo raziskave (Inchley et al., 2016). Tudi
medvrstniško nasilje napoveduje manjše obete visokih ravni zadovoljst-
va z življenjem, zanimivo pa to ni pomemben napovednik pri kognitivnih
dosežkih. Analiza tudi pokaže, da je šolsko dogajanje povezano z višji-
mi ravnmi zadovoljstva mladostnikov z življenjem. Občutek pripadnos-
ti šoli in storilnostna motiviranost, ki je po mednarodnih primerjavah v
Sloveniji sicer zelo nizka, napovedujeta večje obete visokih ravni zadovol-
jstva z življenjem.
Več napovednikov v modelu pomembno ne napoveduje obetov vi-
sokih ravni zadovoljstva z življenjem. Zanimivo je, da je med njimi tudi
zaznana nepravičnost učiteljev. Ta rezultat bi lahko opisali kot presenetl-
jiv, saj bi v splošnem pričakovali, da je tudi ta eden od dejavnikov, ob ka-
terem je zadovoljstvo mladostnikov z življenjem nižje. Obenem smo v
modelih za obete kognitivnih razvojnih rezultatov ugotovili, da zazna-
na nepravičnost učiteljev pomembno napoveduje manjše obete visokih
dosežkov. Pojasnilo, da se ta napovednik ni pokazal pomemben pri na-
povedovanju zadovoljstva z življenjem, bi lahko iskali v tem, da morda
slovenskim mladostnikom odnosi z učitelji ne predstavljajo tako pomem-
bnega vira za oblikovanje doživljanja svojega življenja oziroma da ga pre-
glasijo drugi, morda pretežno izvenšolski viri.
22 Ne zdi se smiselno, da bi ta rezultat nakazoval vzročno povezanost, ampak bi lahko rezultat
interpretirali, da učenke in učenci z nižjim statusom in podobnimi ostalimi napovedniki v
povprečju izražajo nekoliko višje ravni zadovoljstva z življenjem.
139
zaznava čustvene podpore staršev (za 49 odstotkov večji obeti) in za njo
storilnostna motiviranost (za 20 odstotkov večji obeti) ter občutek pri-
padnosti šoli (za 17 odstotkov večji obeti). Napovedniki, pri katerih so
obeti visokih ravni zadovoljstva z življenjem manjši, pa so strah pred pre-
verjanjem znanja (koeficient 0,62 oziroma za 38 odstotkov manjši obeti),
pogostost doživljanja medvrstniškega nasilja (koeficient 0,83 oziroma za
17 odstotkov manjši obeti) ter socialno-ekonomski in kulturni status22
(koeficient 0,87 oziroma za 13 odstotkov manjši obeti).
Iz analize je razvidno, da je zaznava čustvene podpore staršev daleč
najmočnejši napovednik obetov visokih ravni zadovoljstva z življenjem
mladostnikov. To verjetno nakazuje, da je odnos s starši za mladostnike
še vedno precej pomemben pri tem, kako doživljajo svoje življenje, torej
pomembnejši od dogajanja v šoli. Vendar pa je razvidno tudi, da ima doga-
janje v šoli napovedno vrednost za zadovoljstvo mladostnikov z življen-
jem. Pri slovenskih 15-letnikih strah pred preverjanjem znanja napovedu-
je manjše obete visokih ravni zadovoljstva z življenjem. Morda je ta strah
pred preverjanjem znanja eden od virov občutka preobremenjenosti s šol-
skim delom, o katerem poročajo raziskave (Inchley et al., 2016). Tudi
medvrstniško nasilje napoveduje manjše obete visokih ravni zadovoljst-
va z življenjem, zanimivo pa to ni pomemben napovednik pri kognitivnih
dosežkih. Analiza tudi pokaže, da je šolsko dogajanje povezano z višji-
mi ravnmi zadovoljstva mladostnikov z življenjem. Občutek pripadnos-
ti šoli in storilnostna motiviranost, ki je po mednarodnih primerjavah v
Sloveniji sicer zelo nizka, napovedujeta večje obete visokih ravni zadovol-
jstva z življenjem.
Več napovednikov v modelu pomembno ne napoveduje obetov vi-
sokih ravni zadovoljstva z življenjem. Zanimivo je, da je med njimi tudi
zaznana nepravičnost učiteljev. Ta rezultat bi lahko opisali kot presenetl-
jiv, saj bi v splošnem pričakovali, da je tudi ta eden od dejavnikov, ob ka-
terem je zadovoljstvo mladostnikov z življenjem nižje. Obenem smo v
modelih za obete kognitivnih razvojnih rezultatov ugotovili, da zazna-
na nepravičnost učiteljev pomembno napoveduje manjše obete visokih
dosežkov. Pojasnilo, da se ta napovednik ni pokazal pomemben pri na-
povedovanju zadovoljstva z življenjem, bi lahko iskali v tem, da morda
slovenskim mladostnikom odnosi z učitelji ne predstavljajo tako pomem-
bnega vira za oblikovanje doživljanja svojega življenja oziroma da ga pre-
glasijo drugi, morda pretežno izvenšolski viri.
22 Ne zdi se smiselno, da bi ta rezultat nakazoval vzročno povezanost, ampak bi lahko rezultat
interpretirali, da učenke in učenci z nižjim statusom in podobnimi ostalimi napovedniki v
povprečju izražajo nekoliko višje ravni zadovoljstva z življenjem.
139
