Page 148 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 148
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
Nadaljnje raziskovanje komplementarnosti razvojnih ciljev in nji-
hovega ozadja v šolskem in izvenšolskem okolju bi lahko zasnovali v več
smereh. V članku smo raziskovalna vprašanja zastavili za populacijo 15-let-
nikov v Sloveniji. Dodatna pojasnila in kontekst za dobljene ugotovitve bi
lahko dobili z mednarodnimi primerjavami, ko bi primerjali napovedni-
ke razvojnih rezultatov, dobljene za slovenske dijakinje in dijake, z anal-
izami za druge države. Najbolj relevantne se pri tem zdijo primerjave z
evropskimi državami ali pa tudi z državami, v katerih učenke in učen-
ci izkazujejo zelo visoke ravni učne uspešnosti, kot na primer v Vzhodni
Aziji. Druga pot raziskovanja vprašanj o napovednikih razvojnih rezulta-
tov bi bile primerjave med podskupinami, na primer po spolu, po sredn-
ješolskih izobraževalnih programih, ali pa glede na t. i. ranljive skupine,
kot so priseljenci, socialno-ekonomsko deprivilegirani in podobne. S tem
bi ugotavljali, koliko se napovedniki med temi podskupinami ujemajo ali
razlikujejo; s tem bi lahko oblikovali natančnejše podlage za usmerjan-
je vzgojno-izobraževalnih procesov. Tretja smer raziskovanja pa bi lah-
ko posvečala pozornost naboru napovednikov razvojnih rezultatov. V ra-
ziskavi smo uporabili že razpoložljivo bazo podatkov in bili s tem omejeni
z danostmi le-te. Nadaljnje raziskave bi lahko preverile napovedne vred-
nosti ali celo učinke drugih ali dopolnjenih naborov kazalnikov. Hkrati
bi bilo mogoče tudi kako drugače zasnovati razvojne rezultate. Posamezne
dejavnike blagostanja, ki smo jih v naši analizi razumeli kot napovednike
drugih rezultatov, bil lahko npr. postavili v model kot obravnavani razvo-
jni rezultat in iskali povezanost le-tega z drugimi dejavniki v šolskem in
izvenšolskem okolju.
Sklep
Raziskovalno delo na področju izobraževanja je večinoma usmerjeno
v ugotavljanje procesov in mehanizmov, ki prispevajo k visokim kogni-
tivnim rezultatom. Vendar pa za kakovost izobraževanja niso pomembni
le dosežki na različnih vsebinskih področjih, ampak tudi druge dimenzi-
je rezultatov, pa tudi procesov, ki naj bi vodili do njih (Nacionalni okvir
…, 2017).
V luči razprav v slovenskem prostoru o preobremenjenosti učenk
in učencev s šolskim delom si v članku zastavljamo vprašanje o komple-
mentarnosti doseganja kognitivnih in nekognitivnih razvojnih rezul-
tatov pri slovenskih mladostnikih. Kot kognitivne rezultate razumemo
dosežke na področjih bralne, matematične in naravoslovne pismenos-
ti, kot nekognitivni rezultat pa gledamo njihovo splošno zadovoljstvo z
življenjem. Čeprav za zadovoljstvo z življenjem ne moremo trditi, da bi
146
Nadaljnje raziskovanje komplementarnosti razvojnih ciljev in nji-
hovega ozadja v šolskem in izvenšolskem okolju bi lahko zasnovali v več
smereh. V članku smo raziskovalna vprašanja zastavili za populacijo 15-let-
nikov v Sloveniji. Dodatna pojasnila in kontekst za dobljene ugotovitve bi
lahko dobili z mednarodnimi primerjavami, ko bi primerjali napovedni-
ke razvojnih rezultatov, dobljene za slovenske dijakinje in dijake, z anal-
izami za druge države. Najbolj relevantne se pri tem zdijo primerjave z
evropskimi državami ali pa tudi z državami, v katerih učenke in učen-
ci izkazujejo zelo visoke ravni učne uspešnosti, kot na primer v Vzhodni
Aziji. Druga pot raziskovanja vprašanj o napovednikih razvojnih rezulta-
tov bi bile primerjave med podskupinami, na primer po spolu, po sredn-
ješolskih izobraževalnih programih, ali pa glede na t. i. ranljive skupine,
kot so priseljenci, socialno-ekonomsko deprivilegirani in podobne. S tem
bi ugotavljali, koliko se napovedniki med temi podskupinami ujemajo ali
razlikujejo; s tem bi lahko oblikovali natančnejše podlage za usmerjan-
je vzgojno-izobraževalnih procesov. Tretja smer raziskovanja pa bi lah-
ko posvečala pozornost naboru napovednikov razvojnih rezultatov. V ra-
ziskavi smo uporabili že razpoložljivo bazo podatkov in bili s tem omejeni
z danostmi le-te. Nadaljnje raziskave bi lahko preverile napovedne vred-
nosti ali celo učinke drugih ali dopolnjenih naborov kazalnikov. Hkrati
bi bilo mogoče tudi kako drugače zasnovati razvojne rezultate. Posamezne
dejavnike blagostanja, ki smo jih v naši analizi razumeli kot napovednike
drugih rezultatov, bil lahko npr. postavili v model kot obravnavani razvo-
jni rezultat in iskali povezanost le-tega z drugimi dejavniki v šolskem in
izvenšolskem okolju.
Sklep
Raziskovalno delo na področju izobraževanja je večinoma usmerjeno
v ugotavljanje procesov in mehanizmov, ki prispevajo k visokim kogni-
tivnim rezultatom. Vendar pa za kakovost izobraževanja niso pomembni
le dosežki na različnih vsebinskih področjih, ampak tudi druge dimenzi-
je rezultatov, pa tudi procesov, ki naj bi vodili do njih (Nacionalni okvir
…, 2017).
V luči razprav v slovenskem prostoru o preobremenjenosti učenk
in učencev s šolskim delom si v članku zastavljamo vprašanje o komple-
mentarnosti doseganja kognitivnih in nekognitivnih razvojnih rezul-
tatov pri slovenskih mladostnikih. Kot kognitivne rezultate razumemo
dosežke na področjih bralne, matematične in naravoslovne pismenos-
ti, kot nekognitivni rezultat pa gledamo njihovo splošno zadovoljstvo z
življenjem. Čeprav za zadovoljstvo z življenjem ne moremo trditi, da bi
146
