Page 142 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 142
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
Pregled rezultatov v modelih skupaj
Krovno vprašanje, s katerim se ukvarjamo v članku, je možnost hkratnega
doseganja visokih kognitivnih in nekognitivnih razvojnih rezultatov pri
slovenskih mladostnikih. Izhajamo iz tega, da so oboji rezultati pomemb-
ni, in želimo njihov razvoj spodbujati tudi v vzgojno-izobraževalnih pro-
cesih. Ob tem smo se vprašali, kateri dejavniki iz življenja mladostnikov,
natančneje iz psihološkega, socialnega in kognitivnega blagostanja, delu-
jejo kot napovedniki enih in drugih rezultatov. S tem nas zanimajo pred-
vsem primerjave napovednikov med modeli obetov visokih kognitivnih
in nekognitivnih razvojnih rezultatov.
Poglejmo najprej podobnosti in razlike med napovedniki obetov
visokih dosežkov na treh kognitivnih področjih. Večje obete visokih
dosežkov na vseh treh področjih napovedujejo socialno-ekonomski in
kulturni status, upoštevanje sošolcev pri skupinskem delu, epistemološ-
ka prepričanja in zaznana samoučinkovitost v naravoslovju, manjše obete
pa napovedujeta zaznana učinkovitost skupinskega dela s sošolci in zaz-
nana nepravičnost učiteljev. Napovedniki obetov visokih dosežkov pri
naravoslovju in matematiki so povsem enaki in te dosežke napoveduje-
jo v enaki smeri, nekoliko se razlikujejo le po moči napovedne vrednos-
ti na enem in drugem področju. Tako večje obete visokih naravoslovnih
dosežkov nekoliko močneje23 kot obete visokih matematičnih dosežkov
napovedujejo socialno-ekonomski in kulturni status ter epistemološka
prepričanja, manjše obete pa močneje pri naravoslovju kot pri matema-
tiki napovedujeta zaznana učinkovitost skupinskega dela s sošolci in zaz-
nana nepravičnost učiteljev. Večje obete visokih matematičnih dosežkov
močneje kot naravoslovnih napoveduje storilnostna motiviranost, man-
jše obete pa močneje pri matematiki kot pri naravoslovju strah pred pre-
verjanjem znanja. Pomembnih napovednikov obetov visokih bralnih
dosežkov je v primerjavi z napovedniki obetov naravoslovnih ali matem-
atičnih dosežkov nekoliko manj. Večje obete visokih bralnih dosežkov
močneje kot pri matematiki in naravoslovju napovedujejo epistemološka
prepričanja in upoštevanje sošolcev pri skupinskem delu, manjše obete pa
močneje pri branju kot pri naravoslovju in matematiki napoveduje zazna-
na učinkovitost skupinskega dela.
Kako pa se ti napovedniki primerjajo z napovedniki obetov vi-
sokih ravni zadovoljstva mladostnikov z življenjem? Med napovedniki,
ki so pomembni pri kognitivnih rezultatih, imata pomembno napovedno
23 Primerjave koeficientov med modeli gledamo nominalno za namen poljudnega opisovan-
ja rezultatov. Za natančne izračune statističnih značilnosti razlik med koeficienti bi bilo
treba uporabiti dane standardne napake v preglednicah, kar je prepuščeno zainteresiranim
bralcem.
140
Pregled rezultatov v modelih skupaj
Krovno vprašanje, s katerim se ukvarjamo v članku, je možnost hkratnega
doseganja visokih kognitivnih in nekognitivnih razvojnih rezultatov pri
slovenskih mladostnikih. Izhajamo iz tega, da so oboji rezultati pomemb-
ni, in želimo njihov razvoj spodbujati tudi v vzgojno-izobraževalnih pro-
cesih. Ob tem smo se vprašali, kateri dejavniki iz življenja mladostnikov,
natančneje iz psihološkega, socialnega in kognitivnega blagostanja, delu-
jejo kot napovedniki enih in drugih rezultatov. S tem nas zanimajo pred-
vsem primerjave napovednikov med modeli obetov visokih kognitivnih
in nekognitivnih razvojnih rezultatov.
Poglejmo najprej podobnosti in razlike med napovedniki obetov
visokih dosežkov na treh kognitivnih področjih. Večje obete visokih
dosežkov na vseh treh področjih napovedujejo socialno-ekonomski in
kulturni status, upoštevanje sošolcev pri skupinskem delu, epistemološ-
ka prepričanja in zaznana samoučinkovitost v naravoslovju, manjše obete
pa napovedujeta zaznana učinkovitost skupinskega dela s sošolci in zaz-
nana nepravičnost učiteljev. Napovedniki obetov visokih dosežkov pri
naravoslovju in matematiki so povsem enaki in te dosežke napoveduje-
jo v enaki smeri, nekoliko se razlikujejo le po moči napovedne vrednos-
ti na enem in drugem področju. Tako večje obete visokih naravoslovnih
dosežkov nekoliko močneje23 kot obete visokih matematičnih dosežkov
napovedujejo socialno-ekonomski in kulturni status ter epistemološka
prepričanja, manjše obete pa močneje pri naravoslovju kot pri matema-
tiki napovedujeta zaznana učinkovitost skupinskega dela s sošolci in zaz-
nana nepravičnost učiteljev. Večje obete visokih matematičnih dosežkov
močneje kot naravoslovnih napoveduje storilnostna motiviranost, man-
jše obete pa močneje pri matematiki kot pri naravoslovju strah pred pre-
verjanjem znanja. Pomembnih napovednikov obetov visokih bralnih
dosežkov je v primerjavi z napovedniki obetov naravoslovnih ali matem-
atičnih dosežkov nekoliko manj. Večje obete visokih bralnih dosežkov
močneje kot pri matematiki in naravoslovju napovedujejo epistemološka
prepričanja in upoštevanje sošolcev pri skupinskem delu, manjše obete pa
močneje pri branju kot pri naravoslovju in matematiki napoveduje zazna-
na učinkovitost skupinskega dela.
Kako pa se ti napovedniki primerjajo z napovedniki obetov vi-
sokih ravni zadovoljstva mladostnikov z življenjem? Med napovedniki,
ki so pomembni pri kognitivnih rezultatih, imata pomembno napovedno
23 Primerjave koeficientov med modeli gledamo nominalno za namen poljudnega opisovan-
ja rezultatov. Za natančne izračune statističnih značilnosti razlik med koeficienti bi bilo
treba uporabiti dane standardne napake v preglednicah, kar je prepuščeno zainteresiranim
bralcem.
140
