Page 139 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 139
m. štraus ■ so v sloveniji učno najuspešnejši 15-letniki tudi najbolj zadovoljni ...

znanem socialno-ekonomskem in kulturnem statusu (za 73 odstotkov
večji obeti), epistemološka prepričanja (za 62 odstotkov večji obeti), up-
oštevanje sošolcev pri skupinskem delu (za 45 odstotkov večji obeti) in, za-
nimivo, zaznana samoučinkovitost pri naravoslovju (za 23 odstotkov večji
obeti). Negativna napovednika sta zaznana učinkovitost skupinskega dela
s sošolci (koeficient 0,65 in za 35 odstotkov manjši obeti) in zaznava ne-
pravičnosti učiteljev (koeficient 0,74 in za 26 odstotkov manjši obeti).

Preglednica 4: Napovedniki obetov visokih bralnih dosežkov za
15-letnike v Sloveniji.

V teh ugotovitvah je zanimivo, da je zaznana učinkovitost skupins-
kega dela s sošolci močnejši (negativni) napovednik obetov visokih bral-
nih dosežkov kot zaznava nepravičnosti učiteljev, obenem pa strah pred
preverjanjem znanja, ki je bil pri naravoslovju in matematiki (pomemben)
negativen napovednik, za obete visokih bralnih dosežkov nima (pomem-
bne) napovedne vrednosti. Pojasnilo bi lahko iskali v tem, da se bralni
dosežki od naravoslovnih in matematičnih razlikujejo v tem, da dijak-
inje v primerjavi z dijaki dosegajo v povprečju precej višje bralne rezul-
tate. Hkrati dijakinje v splošnem izražajo tudi več strahu pred preverjan-
jem znanja. Tako je profil dijakinj in dijakov z visokimi bralnimi dosežki
glede ravni izraženega strahu pred preverjanjem znanja precej drugačen
od profila dijakinj in dijakov z visokimi naravoslovnimi ali matematični-
mi dosežki. Med dijakinjami in dijaki z visokimi bralnimi dosežki je

137
   134   135   136   137   138   139   140   141   142   143   144