Page 138 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 138
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
enaki 0,48. Tudi za te dijakinje in dijake je torej (precej oziroma približno
dvakrat) bolj verjetno, da bodo imeli nizke dosežke kot visoke.
Pomembni napovedniki visokih matematičnih dosežkov, tako
pozitivni kot negativni, so povsem enaki kot napovedniki visokih nar-
avoslovnih dosežkov. Med modeloma so razlike le v velikosti koeficien-
tov pri teh napovednikih. Najmočnejši napovednik med izbranimi je
tudi pri matematičnih dosežkih socialno-ekonomski in kulturni status.
Koeficient 1,65 za ta napovednik pove, da so obeti visokih matematičnih
dosežkov za dijakinje in dijake z višjim statusom za 65 odstotkov večji v
primerjavi z obeti za dijakinje in dijake z nižjim statusom. Ponovno so na-
povedniki večjih obetov visokih dosežkov epistemološka prepričanja (za
47 odstotkov večji obeti), upoštevanje sošolcev pri skupinskem delu (za 28
odstotkov večji obeti), zaznana samoučinkovitost (za 21 odstotkov večji
obeti) in storilnostna motiviranost (za 25 odstotkov večji obeti). Pri večini
napovednikov vidimo, da so obeti za visoke matematične dosežke neko-
liko manjši kot obeti za visoke naravoslovne dosežke, pri storilnostni mo-
tiviranosti pa so, obratno, obeti za visoke matematične dosežke nekoliko
večji kot obeti za visoke naravoslovne dosežke.
Obeti visokih matematičnih dosežkov so manjši pri strahu pred pre-
verjanjem znanja in zaznani učinkovitosti skupinskega dela s sošolci (oba
koeficienta sta 0,76 in torej so obeti manjši za 24 odstotkov) ter zaznani ne-
pravičnosti učiteljev (koeficient 0,74 in za 26 odstotkov manjši obeti). Vsi
trije napovedniki so si torej med seboj podobni glede napovedne vrednos-
ti za dosežke. V primerjavi z naravoslovjem ima strah pred preverjanjem
znanja nekoliko večjo, zaznana nepravičnost učiteljev pa nekoliko manjšo
negativno napovedno vrednost za obete visokih matematičnih dosežkov.
Podobno, kot smo razmišljali pri naravoslovju, je verjetno treba tudi pri
matematiki ugotovitev o negativni napovedni vrednosti zaznane učink-
ovitosti skupinskega dela s sošolci razumeti kvečjemu v obratnem smis-
lu – pri matematiki učno šibkejši dijaki in dijakinje povprečno odgovar-
jajo o zaznavi večjega učinka skupinskega dela s sošolci na njihovo učno
uspešnost.
Bralna pismenost
Rezultate na 4. ali višji ravni mednarodne lestvice bralne pismenosti ima
32 odstotkov slovenskih 15-letnih dijakinj in dijakov. Verjetnost doseganja
teh ravni je torej manjša od verjetnosti, da te ravni niso dosežene. S tem so
obeti visokih bralnih dosežkov za slovenske 15-letnike manjši od 1, so 0,47.
V modelu obetov visokih bralnih dosežkov, predstavljenem v
Preglednici 4, se pokaže nekaj manj pomembnih napovednikov kot pri
matematiki in naravoslovju. Pomembni pozitivni napovedniki so, ob že
136
enaki 0,48. Tudi za te dijakinje in dijake je torej (precej oziroma približno
dvakrat) bolj verjetno, da bodo imeli nizke dosežke kot visoke.
Pomembni napovedniki visokih matematičnih dosežkov, tako
pozitivni kot negativni, so povsem enaki kot napovedniki visokih nar-
avoslovnih dosežkov. Med modeloma so razlike le v velikosti koeficien-
tov pri teh napovednikih. Najmočnejši napovednik med izbranimi je
tudi pri matematičnih dosežkih socialno-ekonomski in kulturni status.
Koeficient 1,65 za ta napovednik pove, da so obeti visokih matematičnih
dosežkov za dijakinje in dijake z višjim statusom za 65 odstotkov večji v
primerjavi z obeti za dijakinje in dijake z nižjim statusom. Ponovno so na-
povedniki večjih obetov visokih dosežkov epistemološka prepričanja (za
47 odstotkov večji obeti), upoštevanje sošolcev pri skupinskem delu (za 28
odstotkov večji obeti), zaznana samoučinkovitost (za 21 odstotkov večji
obeti) in storilnostna motiviranost (za 25 odstotkov večji obeti). Pri večini
napovednikov vidimo, da so obeti za visoke matematične dosežke neko-
liko manjši kot obeti za visoke naravoslovne dosežke, pri storilnostni mo-
tiviranosti pa so, obratno, obeti za visoke matematične dosežke nekoliko
večji kot obeti za visoke naravoslovne dosežke.
Obeti visokih matematičnih dosežkov so manjši pri strahu pred pre-
verjanjem znanja in zaznani učinkovitosti skupinskega dela s sošolci (oba
koeficienta sta 0,76 in torej so obeti manjši za 24 odstotkov) ter zaznani ne-
pravičnosti učiteljev (koeficient 0,74 in za 26 odstotkov manjši obeti). Vsi
trije napovedniki so si torej med seboj podobni glede napovedne vrednos-
ti za dosežke. V primerjavi z naravoslovjem ima strah pred preverjanjem
znanja nekoliko večjo, zaznana nepravičnost učiteljev pa nekoliko manjšo
negativno napovedno vrednost za obete visokih matematičnih dosežkov.
Podobno, kot smo razmišljali pri naravoslovju, je verjetno treba tudi pri
matematiki ugotovitev o negativni napovedni vrednosti zaznane učink-
ovitosti skupinskega dela s sošolci razumeti kvečjemu v obratnem smis-
lu – pri matematiki učno šibkejši dijaki in dijakinje povprečno odgovar-
jajo o zaznavi večjega učinka skupinskega dela s sošolci na njihovo učno
uspešnost.
Bralna pismenost
Rezultate na 4. ali višji ravni mednarodne lestvice bralne pismenosti ima
32 odstotkov slovenskih 15-letnih dijakinj in dijakov. Verjetnost doseganja
teh ravni je torej manjša od verjetnosti, da te ravni niso dosežene. S tem so
obeti visokih bralnih dosežkov za slovenske 15-letnike manjši od 1, so 0,47.
V modelu obetov visokih bralnih dosežkov, predstavljenem v
Preglednici 4, se pokaže nekaj manj pomembnih napovednikov kot pri
matematiki in naravoslovju. Pomembni pozitivni napovedniki so, ob že
136
