Page 137 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 137
m. štraus ■ so v sloveniji učno najuspešnejši 15-letniki tudi najbolj zadovoljni ...
saj naj bi skupinsko delo načeloma pripomoglo k boljši učni uspešnosti
učenk in učencev. Vendar iz manjših obetov visokih dosežkov iz naše ana-
lize ne moremo sklepati, da naj ne bi bilo tako. Pojasnilo za dobljeni rezu-
ltat bi lahko bilo, da v naravoslovju učno šibkejši dijaki in dijakinje mor-
da izražajo več zaznane učinkovitosti skupinskega dela s sošolci na njihovo
učno uspešnost, ker jim skupinsko delo daje občutek, da so bolj uspešni,
kot če delajo sami. Obenem pa učno močnejši dijaki in dijakinje te razlike
med skupinskim in samostojnim delom morda ne zaznavajo ali zaznavajo
celo, da so bolj uspešni, če delajo samostojno.
Matematična pismenost
Preglednica 3: Napovedniki obetov visokih matematičnih dosežkov za
15-letnike v Sloveniji.
Vsaj 4. raven na mednarodni lestvici dosežkov matematične pismenos-
ti PISA dosega 36 odstotkov slovenskih 15-letnikov. Verjetnost, da
posamezni 15-letni dijak oziroma dijakinja v Sloveniji dosega 4., 5. ali 6.
raven matematične pismenosti, je torej manjša od verjetnosti, da ima nara-
voslovni dosežek največ na 3. ravni. Obeti za visoke matematične dosežke
na splošno so torej manjši od 1, natančneje 0,56. Podobno se pokaže tudi
v našem modelu, za katerega so ugotovitve predstavljene v Preglednici
3. Konstanta v preglednici (stolpec exp(b)) kaže, da so obeti visokih
dosežkov za dijakinje in dijake s povprečnimi vrednostmi napovednikov
135
saj naj bi skupinsko delo načeloma pripomoglo k boljši učni uspešnosti
učenk in učencev. Vendar iz manjših obetov visokih dosežkov iz naše ana-
lize ne moremo sklepati, da naj ne bi bilo tako. Pojasnilo za dobljeni rezu-
ltat bi lahko bilo, da v naravoslovju učno šibkejši dijaki in dijakinje mor-
da izražajo več zaznane učinkovitosti skupinskega dela s sošolci na njihovo
učno uspešnost, ker jim skupinsko delo daje občutek, da so bolj uspešni,
kot če delajo sami. Obenem pa učno močnejši dijaki in dijakinje te razlike
med skupinskim in samostojnim delom morda ne zaznavajo ali zaznavajo
celo, da so bolj uspešni, če delajo samostojno.
Matematična pismenost
Preglednica 3: Napovedniki obetov visokih matematičnih dosežkov za
15-letnike v Sloveniji.
Vsaj 4. raven na mednarodni lestvici dosežkov matematične pismenos-
ti PISA dosega 36 odstotkov slovenskih 15-letnikov. Verjetnost, da
posamezni 15-letni dijak oziroma dijakinja v Sloveniji dosega 4., 5. ali 6.
raven matematične pismenosti, je torej manjša od verjetnosti, da ima nara-
voslovni dosežek največ na 3. ravni. Obeti za visoke matematične dosežke
na splošno so torej manjši od 1, natančneje 0,56. Podobno se pokaže tudi
v našem modelu, za katerega so ugotovitve predstavljene v Preglednici
3. Konstanta v preglednici (stolpec exp(b)) kaže, da so obeti visokih
dosežkov za dijakinje in dijake s povprečnimi vrednostmi napovednikov
135
