Page 136 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 136
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
obetov visokih dosežkov ob enakem socialno-ekonomskem in kulturnem
statusu; če sta si na primer dva dijaka po tem statusu enaka, so za tistega,
ki bolj izraža epistemološka prepričanja, za 50 odstotkov večji obeti dose-
ganja visokih naravoslovnih dosežkov. Upoštevanje sošolcev pri skupin-
skem delu in zaznana samoučinkovitost v naravoslovju napovedujeta za 36
oziroma 33 odstotkov večje obete visokih dosežkov.
Štirje od izbranih pa so napovedniki manjših obetov visokih nara-
voslovnih dosežkov. Strah pred preverjanjem znanja (koeficient 0,82) in
zaznana nepravičnost učiteljev (koeficient 0,66) nista presenetljiva de-
javnika pri tem. Koeficient 0,82 pri napovedniku strah pred preverjanjem
znanja pove, da so obeti visokih dosežkov za dijakinje in dijake, ki izraža-
jo večji strah pred preverjanjem znanja, manjši od obetov visokih dosežk-
ov za ostale. Te rezultate lahko v odstotkih ovrednotimo podobno kot pri
prvi skupini napovednikov, le da moramo ugotavljati (negativno) razliko
koeficienta do razmerja 1; torej so obeti visokih dosežkov za dijake in di-
jakinje, ki izražajo večji strah pred preverjanjem znanja, za 18 odstotkov
(=(1-0,82) . 100 odstotkov) manjši od obetov takšnih dosežkov za dijak-
inje in dijake, ki tak strah izražajo manj.20 Zaznana nepravičnost učiteljev
napoveduje dosežke še močneje; obeti visokih dosežkov za dijakinje in di-
jake, ki izražajo več zaznave nepravičnosti učiteljev do njih, so manjši od
obetov visokih dosežkov za dijakinje in dijake, ki te nepravičnosti zaznav-
ajo manj; iz koeficienta razmerja teh obetov 0,66 v modelu lahko izpel-
jemo, da je ta razlika 24 odstotkov (=(1-0,66) . 100 odstotkov).21
Bolj presenetljivo pa tudi zaznana učinkovitost skupinskega dela s
sošolci (koeficient 0,72) napoveduje manjše obete visokih dosežkov. Za di-
jakinje in dijake, ki bolj zaznavajo učinkovitost skupinskega dela s sošol-
ci, so obeti visokih naravoslovnih dosežkov za 28 odstotkov manjši od
obetov takšnih dosežkov za dijakinje in dijake z manj zaznane učinkovi-
tosti skupinskega dela. Ta ugotovitev se morda zdi nekoliko nenavadna,
20 Razmerja obetov bomo vedno gledali tako, da bodo obeti visokih dosežkov za dijakinje
in dijake s povprečnimi vrednostmi napovednika predstavljali osnovo in bomo glede na to
primerjali obete visokih dosežkov za dijakinje in dijake z za en standardni odklon višjimi
vrednostmi napovednika. Ta razmerja lahko sicer obračamo in interpretiramo še v drugih
smereh. Na primer: obrnjena vrednost koeficienta, torej 1/0,82 = 1,22, pove, da so obeti
visokih dosežkov za dijakinje in dijake, ki izražajo manj strahu pred preverjanjem znanja,
1,22-krat ali za 22 odstotkov večji od obetov za tiste, ki izražajo več strahu pred preverjan-
jem znanja. Rezultat je drugačen od prej omenjenih za 18 odstotkov manjših obetov za
tiste, ki izražajo več strahu pred preverjanjem znanja, zaradi različnih osnovnih vrednosti
obetov, glede na katere ugotavljamo spremembe. V izogib nepreglednosti bomo v inter-
pretacijah vedno izbrali enako osnovo, torej obete visokih dosežkov za dijakinje in dijake s
povprečnimi vrednostmi napovednika.
21 V nadaljevanju so izračuni odstotkov zmanjšanja obetov narejeni na povsem enak način in jih
zato ne bomo več navajali.
134
obetov visokih dosežkov ob enakem socialno-ekonomskem in kulturnem
statusu; če sta si na primer dva dijaka po tem statusu enaka, so za tistega,
ki bolj izraža epistemološka prepričanja, za 50 odstotkov večji obeti dose-
ganja visokih naravoslovnih dosežkov. Upoštevanje sošolcev pri skupin-
skem delu in zaznana samoučinkovitost v naravoslovju napovedujeta za 36
oziroma 33 odstotkov večje obete visokih dosežkov.
Štirje od izbranih pa so napovedniki manjših obetov visokih nara-
voslovnih dosežkov. Strah pred preverjanjem znanja (koeficient 0,82) in
zaznana nepravičnost učiteljev (koeficient 0,66) nista presenetljiva de-
javnika pri tem. Koeficient 0,82 pri napovedniku strah pred preverjanjem
znanja pove, da so obeti visokih dosežkov za dijakinje in dijake, ki izraža-
jo večji strah pred preverjanjem znanja, manjši od obetov visokih dosežk-
ov za ostale. Te rezultate lahko v odstotkih ovrednotimo podobno kot pri
prvi skupini napovednikov, le da moramo ugotavljati (negativno) razliko
koeficienta do razmerja 1; torej so obeti visokih dosežkov za dijake in di-
jakinje, ki izražajo večji strah pred preverjanjem znanja, za 18 odstotkov
(=(1-0,82) . 100 odstotkov) manjši od obetov takšnih dosežkov za dijak-
inje in dijake, ki tak strah izražajo manj.20 Zaznana nepravičnost učiteljev
napoveduje dosežke še močneje; obeti visokih dosežkov za dijakinje in di-
jake, ki izražajo več zaznave nepravičnosti učiteljev do njih, so manjši od
obetov visokih dosežkov za dijakinje in dijake, ki te nepravičnosti zaznav-
ajo manj; iz koeficienta razmerja teh obetov 0,66 v modelu lahko izpel-
jemo, da je ta razlika 24 odstotkov (=(1-0,66) . 100 odstotkov).21
Bolj presenetljivo pa tudi zaznana učinkovitost skupinskega dela s
sošolci (koeficient 0,72) napoveduje manjše obete visokih dosežkov. Za di-
jakinje in dijake, ki bolj zaznavajo učinkovitost skupinskega dela s sošol-
ci, so obeti visokih naravoslovnih dosežkov za 28 odstotkov manjši od
obetov takšnih dosežkov za dijakinje in dijake z manj zaznane učinkovi-
tosti skupinskega dela. Ta ugotovitev se morda zdi nekoliko nenavadna,
20 Razmerja obetov bomo vedno gledali tako, da bodo obeti visokih dosežkov za dijakinje
in dijake s povprečnimi vrednostmi napovednika predstavljali osnovo in bomo glede na to
primerjali obete visokih dosežkov za dijakinje in dijake z za en standardni odklon višjimi
vrednostmi napovednika. Ta razmerja lahko sicer obračamo in interpretiramo še v drugih
smereh. Na primer: obrnjena vrednost koeficienta, torej 1/0,82 = 1,22, pove, da so obeti
visokih dosežkov za dijakinje in dijake, ki izražajo manj strahu pred preverjanjem znanja,
1,22-krat ali za 22 odstotkov večji od obetov za tiste, ki izražajo več strahu pred preverjan-
jem znanja. Rezultat je drugačen od prej omenjenih za 18 odstotkov manjših obetov za
tiste, ki izražajo več strahu pred preverjanjem znanja, zaradi različnih osnovnih vrednosti
obetov, glede na katere ugotavljamo spremembe. V izogib nepreglednosti bomo v inter-
pretacijah vedno izbrali enako osnovo, torej obete visokih dosežkov za dijakinje in dijake s
povprečnimi vrednostmi napovednika.
21 V nadaljevanju so izračuni odstotkov zmanjšanja obetov narejeni na povsem enak način in jih
zato ne bomo več navajali.
134
