Page 134 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 134
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
Naravoslovna pismenost
Omenili smo že, da vsaj 4. raven na mednarodni lestvici dosežkov nara-
voslovne pismenosti PISA dosega tretjina slovenskih 15-letnikov (33 od-
stotkov). Dijakinj in dijakov, ki dosegajo 4., 5. ali 6. raven, je torej manj
od tistih, ki dosegajo največ 3. raven. To lahko razumemo tudi v smislu,
da je verjetnost doseganja visokih naravoslovnih dosežkov (vsaj 4. raven)
v populaciji slovenskih 15-letnikov 0,33 ali 33 odstotkov. Hkrati je verjet-
nost doseganja nizkih17 dosežkov (največ do 3. ravni), 1-0,33= 0,67 ali 67
odstotkov. Za opisovanje ugotovitev analiz z metodo logistične regresi-
je so pomembni obeti visokih dosežkov, ki jih dobimo kot razmerje med
verjetnostjo visokih in verjetnostjo nizkih dosežkov. Ti obeti so v našem
primeru 0,49 (= 0,33/(1-0,33)) ali 49 odstotkov. Ti obeti pomenijo, da so
možnosti visokih dosežkov v populaciji slovenskih 15-letnikov le približno
polovica možnosti nizkih dosežkov. Podobno je treba razumeti tudi obete
v nadaljnjem opisovanju rezultatov.
Preglednica št. 2: Napovedniki obetov visokih naravoslovnih dosežkov
za 15-letnike v Sloveniji.
Ugotovitve o napovednikih obetov visokih naravoslovnih dosežkov
iz logistične regresijske analize predstavljamo v Preglednici 2. Podlaga za
opis ugotovitev so rezultati v stolpcu z naslovom exp(b), kar so vrednosti,
17 V interesu berljivosti bomo dosežke na 4. ali višji ravni preprosto imenovali visoki dosežki,
dosežke največ do 3. ravni pa kontrastno nizki dosežki.
132
Naravoslovna pismenost
Omenili smo že, da vsaj 4. raven na mednarodni lestvici dosežkov nara-
voslovne pismenosti PISA dosega tretjina slovenskih 15-letnikov (33 od-
stotkov). Dijakinj in dijakov, ki dosegajo 4., 5. ali 6. raven, je torej manj
od tistih, ki dosegajo največ 3. raven. To lahko razumemo tudi v smislu,
da je verjetnost doseganja visokih naravoslovnih dosežkov (vsaj 4. raven)
v populaciji slovenskih 15-letnikov 0,33 ali 33 odstotkov. Hkrati je verjet-
nost doseganja nizkih17 dosežkov (največ do 3. ravni), 1-0,33= 0,67 ali 67
odstotkov. Za opisovanje ugotovitev analiz z metodo logistične regresi-
je so pomembni obeti visokih dosežkov, ki jih dobimo kot razmerje med
verjetnostjo visokih in verjetnostjo nizkih dosežkov. Ti obeti so v našem
primeru 0,49 (= 0,33/(1-0,33)) ali 49 odstotkov. Ti obeti pomenijo, da so
možnosti visokih dosežkov v populaciji slovenskih 15-letnikov le približno
polovica možnosti nizkih dosežkov. Podobno je treba razumeti tudi obete
v nadaljnjem opisovanju rezultatov.
Preglednica št. 2: Napovedniki obetov visokih naravoslovnih dosežkov
za 15-letnike v Sloveniji.
Ugotovitve o napovednikih obetov visokih naravoslovnih dosežkov
iz logistične regresijske analize predstavljamo v Preglednici 2. Podlaga za
opis ugotovitev so rezultati v stolpcu z naslovom exp(b), kar so vrednosti,
17 V interesu berljivosti bomo dosežke na 4. ali višji ravni preprosto imenovali visoki dosežki,
dosežke največ do 3. ravni pa kontrastno nizki dosežki.
132
