Page 135 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 135
m. štraus ■ so v sloveniji učno najuspešnejši 15-letniki tudi najbolj zadovoljni ...
ki nakazujejo obete različnih izidov glede na napovednike. Najprej: iz
vrednosti konstante v tem stolpcu, 0,39, je razvidno, da so, podobno kot
za populacijo 15-letnikov v splošnem, obeti doseganja visokih dosežkov
za dijakinje in dijake s povprečnimi vrednostmi napovednikov relativno
nizki. Verjetnost doseganja visokih dosežkov za te dijake in dijakinje je
manjša od verjetnosti doseganja nizkih; razmerje med tema verjetnosti-
ma je 0,39. Možnosti visokih dosežkov za te dijakinje in dijake so nekaj
več kot tretjina možnosti nizkih dosežkov. Iz obrnjene vrednosti kon-
stante (1/0,39=2,56) lahko ugotovimo, da je verjetnost doseganja največ 3.
ravni za te dijakinje in dijake 2,56-krat večja od verjetnosti doseganja vsaj
4. ravni.
Napovedno vrednost posameznih napovednikov na obete visokih
dosežkov kaže koeficient v stolpcu z naslovom exp(b), ki pove, koliko so
obeti takšnih dosežkov večji ali manjši,18 ko primerjamo skupino dijak-
inj in dijakov, ki ima za en standardni odklon višje vrednosti napoved-
nika, v primerjavi s skupino dijakinj in dijakov, ki ima povprečne vred-
nosti napovednika, po ostalih napovednikih pa sta si skupini podobni.
V preglednici se pokaže več pomembnih napovednikov, ki pomembno
napovedujejo obete visokih naravoslovnih dosežkov. Ugotovimo lahko,
da je najmočnejši napovednik v preglednici socialno-ekonomski in kul-
turni status. Koeficient 1,80 za ta napovednik predstavlja razmerje med
obeti visokih dosežkov pri višjem socialno-ekonomskem in kulturnem
statusu v primerjavi z obeti takšnih dosežkov pri nižjem statusu; obeti vi-
sokih dosežkov pri višjem statusu so torej za 80 odstotkov večji od obetov
takšnih dosežkov pri nižjem statusu.19 Ta rezultat o napovedni vrednosti
socialno-ekonomskega in kulturnega ozadja za kognitivne rezultate je že
dolgo znan tudi iz druge literature.
Ostali napovedniki večjih obetov visokih dosežkov so epistemološ-
ka prepričanja (koeficient 1,50), upoštevanje sošolcev pri skupinskem
delu (koeficient 1,36), zaznana samoučinkovitost (koeficient 1,33) in sto-
rilnostna motiviranost (koeficient 1,16; le-ta ni statistično pomemben).
Koeficient 1,50 za epistemološka prepričanja nakazuje, da so obeti visokih
dosežkov za dijake in dijakinje z višjimi ravnmi epistemoloških prepričanj
večji od obetov takšnih dosežkov za dijakinje in dijake z nižjimi ravnmi
tovrstnih prepričanj. Pri tem je pomembno, da so to napovedniki večjih
18 Pomembno je upoštevati, da iz rezultatov modela ne moremo sklepati o tem, ali gre za učinke
ali vplive v vzročnem smislu.
19 Med dvema skupinama učenk in učencev, ki se po socialno-ekonomskem in kulturnem
statusu v povprečju razlikujeta za en standardni odklon, po ostalih napovednikih pa sta si
podobni, so obeti visokih naravoslovnih dosežkov 1,80-krat (oziroma skoraj dvakrat) večji
za skupino z višjim socialno-ekonomskim in kulturnim statusom. Opisi pomena koefi-
cientov v poljudnem jeziku v nadaljevanju pomenijo podobno.
133
ki nakazujejo obete različnih izidov glede na napovednike. Najprej: iz
vrednosti konstante v tem stolpcu, 0,39, je razvidno, da so, podobno kot
za populacijo 15-letnikov v splošnem, obeti doseganja visokih dosežkov
za dijakinje in dijake s povprečnimi vrednostmi napovednikov relativno
nizki. Verjetnost doseganja visokih dosežkov za te dijake in dijakinje je
manjša od verjetnosti doseganja nizkih; razmerje med tema verjetnosti-
ma je 0,39. Možnosti visokih dosežkov za te dijakinje in dijake so nekaj
več kot tretjina možnosti nizkih dosežkov. Iz obrnjene vrednosti kon-
stante (1/0,39=2,56) lahko ugotovimo, da je verjetnost doseganja največ 3.
ravni za te dijakinje in dijake 2,56-krat večja od verjetnosti doseganja vsaj
4. ravni.
Napovedno vrednost posameznih napovednikov na obete visokih
dosežkov kaže koeficient v stolpcu z naslovom exp(b), ki pove, koliko so
obeti takšnih dosežkov večji ali manjši,18 ko primerjamo skupino dijak-
inj in dijakov, ki ima za en standardni odklon višje vrednosti napoved-
nika, v primerjavi s skupino dijakinj in dijakov, ki ima povprečne vred-
nosti napovednika, po ostalih napovednikih pa sta si skupini podobni.
V preglednici se pokaže več pomembnih napovednikov, ki pomembno
napovedujejo obete visokih naravoslovnih dosežkov. Ugotovimo lahko,
da je najmočnejši napovednik v preglednici socialno-ekonomski in kul-
turni status. Koeficient 1,80 za ta napovednik predstavlja razmerje med
obeti visokih dosežkov pri višjem socialno-ekonomskem in kulturnem
statusu v primerjavi z obeti takšnih dosežkov pri nižjem statusu; obeti vi-
sokih dosežkov pri višjem statusu so torej za 80 odstotkov večji od obetov
takšnih dosežkov pri nižjem statusu.19 Ta rezultat o napovedni vrednosti
socialno-ekonomskega in kulturnega ozadja za kognitivne rezultate je že
dolgo znan tudi iz druge literature.
Ostali napovedniki večjih obetov visokih dosežkov so epistemološ-
ka prepričanja (koeficient 1,50), upoštevanje sošolcev pri skupinskem
delu (koeficient 1,36), zaznana samoučinkovitost (koeficient 1,33) in sto-
rilnostna motiviranost (koeficient 1,16; le-ta ni statistično pomemben).
Koeficient 1,50 za epistemološka prepričanja nakazuje, da so obeti visokih
dosežkov za dijake in dijakinje z višjimi ravnmi epistemoloških prepričanj
večji od obetov takšnih dosežkov za dijakinje in dijake z nižjimi ravnmi
tovrstnih prepričanj. Pri tem je pomembno, da so to napovedniki večjih
18 Pomembno je upoštevati, da iz rezultatov modela ne moremo sklepati o tem, ali gre za učinke
ali vplive v vzročnem smislu.
19 Med dvema skupinama učenk in učencev, ki se po socialno-ekonomskem in kulturnem
statusu v povprečju razlikujeta za en standardni odklon, po ostalih napovednikih pa sta si
podobni, so obeti visokih naravoslovnih dosežkov 1,80-krat (oziroma skoraj dvakrat) večji
za skupino z višjim socialno-ekonomskim in kulturnim statusom. Opisi pomena koefi-
cientov v poljudnem jeziku v nadaljevanju pomenijo podobno.
133
