Page 133 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 133
m. štraus ■ so v sloveniji učno najuspešnejši 15-letniki tudi najbolj zadovoljni ...
nekakšna dvojnost, da so učenke in učenci z nizkimi dosežki bolj zadovol-
jni od učencev in učenk s srednjimi dosežki, tisti z najvišjimi dosežki pa
so le nekoliko bolj zadovoljni od tistih z najnižjimi dosežki. Torej učenke
in učenci s srednjimi dosežki izražajo najnižje ravni zadovoljstva z življen-
jem. To je še posebno izrazito na lestvici bralnih dosežkov.
Preglednica 1: Povprečna stopnja zadovoljstva slovenskih 15-letnikov
z življenjem glede na njihove dosežke pri bralni, matematični in
naravoslovni pismenosti.
S podobno analizo zadovoljstva z življenjem po ravneh dosežkov le
za slovenske dijakinje in dijake lahko ugotovimo, da je slika primerljiva z
mednarodno analizo. Podatki o tem so predstavljeni v Preglednici 1. Iz le-
te lahko ugotovimo, da visoki učni rezultati mladostnikov niso poveza-
ni s hkratnimi visokimi ravnmi njihovega zadovoljstva z življenjem. Z up-
oštevanjem standardnih napak izračunanih vrednosti lahko ugotovimo,
da je pomembno16 le odstopanje med dijaki in dijakinjami z najnižjimi
bralnimi dosežki in ostalimi, druge razlike pa se ne pokažejo statistično
pomembne. Pri matematiki in naravoslovju se razlike v nobenem paru
primerjav ne pokažejo statistično pomembne. V splošnem torej lahko ug-
otovimo, da vsi dijaki in dijakinje, ne glede na njihove dosežke, v povpreč-
ju izražajo podobno, srednje visoko zadovoljstvo z življenjem.
Napovedniki visokih dosežkov in visokih ravni zadovoljstva z
življenjem
V tem delu predstavljamo rezultate regresijskih analiz povezanosti iz-
branih napovednikov z razvojnimi rezultati slovenskih dijakinj in dijak-
ov. Najprej bomo predstavili analize po posameznih rezultatih (v vrstnem
redu naravoslovje, matematika, branje, zadovoljstvo z življenjem), potem
pa bomo ugotovitve še medsebojno primerjali.
16 V tem primeru smo statistično pomembnost razlike ugotavljali pri stopnji tveganja 5 ods-
totkov.
131
nekakšna dvojnost, da so učenke in učenci z nizkimi dosežki bolj zadovol-
jni od učencev in učenk s srednjimi dosežki, tisti z najvišjimi dosežki pa
so le nekoliko bolj zadovoljni od tistih z najnižjimi dosežki. Torej učenke
in učenci s srednjimi dosežki izražajo najnižje ravni zadovoljstva z življen-
jem. To je še posebno izrazito na lestvici bralnih dosežkov.
Preglednica 1: Povprečna stopnja zadovoljstva slovenskih 15-letnikov
z življenjem glede na njihove dosežke pri bralni, matematični in
naravoslovni pismenosti.
S podobno analizo zadovoljstva z življenjem po ravneh dosežkov le
za slovenske dijakinje in dijake lahko ugotovimo, da je slika primerljiva z
mednarodno analizo. Podatki o tem so predstavljeni v Preglednici 1. Iz le-
te lahko ugotovimo, da visoki učni rezultati mladostnikov niso poveza-
ni s hkratnimi visokimi ravnmi njihovega zadovoljstva z življenjem. Z up-
oštevanjem standardnih napak izračunanih vrednosti lahko ugotovimo,
da je pomembno16 le odstopanje med dijaki in dijakinjami z najnižjimi
bralnimi dosežki in ostalimi, druge razlike pa se ne pokažejo statistično
pomembne. Pri matematiki in naravoslovju se razlike v nobenem paru
primerjav ne pokažejo statistično pomembne. V splošnem torej lahko ug-
otovimo, da vsi dijaki in dijakinje, ne glede na njihove dosežke, v povpreč-
ju izražajo podobno, srednje visoko zadovoljstvo z življenjem.
Napovedniki visokih dosežkov in visokih ravni zadovoljstva z
življenjem
V tem delu predstavljamo rezultate regresijskih analiz povezanosti iz-
branih napovednikov z razvojnimi rezultati slovenskih dijakinj in dijak-
ov. Najprej bomo predstavili analize po posameznih rezultatih (v vrstnem
redu naravoslovje, matematika, branje, zadovoljstvo z življenjem), potem
pa bomo ugotovitve še medsebojno primerjali.
16 V tem primeru smo statistično pomembnost razlike ugotavljali pri stopnji tveganja 5 ods-
totkov.
131
