Page 132 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 132
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
delovanja dejavnikov v model nismo vključili, saj bi to zahtevalo še dodat-
no raven kompleksnosti. Z analizo smo tako ugotavljali le neto (suhi) lin-
earni prispevek posameznega napovednika k obetom visokih ravni razvo-
jnih rezultatov.
Pomembnost napovednikov smo ugotavljali pri stopnji tveganja
0,001, kar je v interesu sestavljanja manj kompleksnega modela.14 Model je
bil oblikovan s postopnim izključevanjem statistično nepomembnih na-
povednikov in s hkratnim upoštevanjem kriterija, da ohranimo tiste na-
povednike, ki so se v preliminarnih analizah pokazali pomembni pri vsaj
dveh kognitivnih področjih ali vsaj pri zadovoljstvu z življenjem. Končni
nabor napovednikov je razviden v predstavitvah rezultatov.
Rezultate logistične regresije preverjamo z različnimi analizami. Pri
običajni linearni regresiji je v navadi ugotavljanje deleža z modelom pojasn-
jene variance v kriterijski spremenljivki. Za logistično regresijo je ocenje-
vanje modela v podobnem smislu izpeljano s formulo Nagelkerkejevega R2
(Field, 2009). Modeli v naši analizi tako pojasnijo od 0,25 do 0,28 variance
v kognitivnih rezultatih in 0,15 variance v zadovoljstvu mladostnikov z
življenjem.
Rezultati
V tem razdelku bomo predstavili rezultate naših analiz. Najprej se ukvar-
jamo s prvim raziskovalnim vprašanjem o ravneh zadovoljstva mladost-
nikov z življenjem glede na to, katere ravni pismenosti na mednarodnih
lestvicah PISA dosegajo.
Zadovoljstvo z življenjem glede na ravni dosežkov pri bralni,
matematični in naravoslovni pismenosti
Iz mednarodnega poročila o prvih rezultatih raziskav PISA 2015 (OECD,
2016c) je znano, da slovenski 15-letniki dosegajo nadpovprečne15 rezultate
na področjih bralne, matematične in naravoslovne pismenosti. Hkrati po-
ročilo o rezultatih analiz blagostanja učenk in učencev (OECD, 2017a)
ugotavlja, da slovenski 15-letniki izražajo povprečne ravni zadovoljstva
z življenjem. Analize na mednarodni ravni v tem poročilu ne pokažejo
izrecne povezanosti med dosežki in zadovoljstvom z življenjem; kaže se
14 S tem smo sicer postavili absolutno mejo za to, katere napovednike upoštevamo in katere
ne, kar pomeni, da smo lahko izpustili katere od napovednikov, ki, poljudno rečeno, skoraj
dosežejo to mejo. Vendar se je v preliminarnih analizah pokazalo, da takšnih mejnih na-
povednikov ni.
15 V mednarodnih primerjavah rezultatov raziskave PISA izraz »nadpovprečen« običa-
jno pomeni, da so rezultati pomembno višji od povprečja držav OECD. Podobno pod-
povprečni rezultati predstavljajo od povprečja OECD pomembno nižje rezultate, pov-
prečni rezultati pa se od povprečja OECD pomembno ne razlikujejo.
130
delovanja dejavnikov v model nismo vključili, saj bi to zahtevalo še dodat-
no raven kompleksnosti. Z analizo smo tako ugotavljali le neto (suhi) lin-
earni prispevek posameznega napovednika k obetom visokih ravni razvo-
jnih rezultatov.
Pomembnost napovednikov smo ugotavljali pri stopnji tveganja
0,001, kar je v interesu sestavljanja manj kompleksnega modela.14 Model je
bil oblikovan s postopnim izključevanjem statistično nepomembnih na-
povednikov in s hkratnim upoštevanjem kriterija, da ohranimo tiste na-
povednike, ki so se v preliminarnih analizah pokazali pomembni pri vsaj
dveh kognitivnih področjih ali vsaj pri zadovoljstvu z življenjem. Končni
nabor napovednikov je razviden v predstavitvah rezultatov.
Rezultate logistične regresije preverjamo z različnimi analizami. Pri
običajni linearni regresiji je v navadi ugotavljanje deleža z modelom pojasn-
jene variance v kriterijski spremenljivki. Za logistično regresijo je ocenje-
vanje modela v podobnem smislu izpeljano s formulo Nagelkerkejevega R2
(Field, 2009). Modeli v naši analizi tako pojasnijo od 0,25 do 0,28 variance
v kognitivnih rezultatih in 0,15 variance v zadovoljstvu mladostnikov z
življenjem.
Rezultati
V tem razdelku bomo predstavili rezultate naših analiz. Najprej se ukvar-
jamo s prvim raziskovalnim vprašanjem o ravneh zadovoljstva mladost-
nikov z življenjem glede na to, katere ravni pismenosti na mednarodnih
lestvicah PISA dosegajo.
Zadovoljstvo z življenjem glede na ravni dosežkov pri bralni,
matematični in naravoslovni pismenosti
Iz mednarodnega poročila o prvih rezultatih raziskav PISA 2015 (OECD,
2016c) je znano, da slovenski 15-letniki dosegajo nadpovprečne15 rezultate
na področjih bralne, matematične in naravoslovne pismenosti. Hkrati po-
ročilo o rezultatih analiz blagostanja učenk in učencev (OECD, 2017a)
ugotavlja, da slovenski 15-letniki izražajo povprečne ravni zadovoljstva
z življenjem. Analize na mednarodni ravni v tem poročilu ne pokažejo
izrecne povezanosti med dosežki in zadovoljstvom z življenjem; kaže se
14 S tem smo sicer postavili absolutno mejo za to, katere napovednike upoštevamo in katere
ne, kar pomeni, da smo lahko izpustili katere od napovednikov, ki, poljudno rečeno, skoraj
dosežejo to mejo. Vendar se je v preliminarnih analizah pokazalo, da takšnih mejnih na-
povednikov ni.
15 V mednarodnih primerjavah rezultatov raziskave PISA izraz »nadpovprečen« običa-
jno pomeni, da so rezultati pomembno višji od povprečja držav OECD. Podobno pod-
povprečni rezultati predstavljajo od povprečja OECD pomembno nižje rezultate, pov-
prečni rezultati pa se od povprečja OECD pomembno ne razlikujejo.
130
