Page 116 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 116
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
in zahtev iz učnega načrta, pri čemer umanjkajo možnosti za ustvarjal-
no vodenje pouka. Razberemo lahko tudi, da je to ključni faktor moti-
vacije za pouk matematike. Učitelji »divjajo« skozi učni načrt in so pod
pritiskom, da v omejenem času obdelajo vso snov, poleg tega so jim odvzeti
marsikateri vzvodi (kot je že omenjeno znakovno ocenjevanje domačih
nalog). »Ker poučujem v 1. triadi, imam dovolj priložnosti za delo s konk-
retnim materialom in ponazoritve. Opažam pa, da v višjih razredih moti-
vacija za matematiko močno upade.«
Iz odgovorov je mnogokrat opaziti, da učitelji delujejo cehovsko in
so (zaradi več neuspešnih sistemskih sprememb?) nezaupljivi: »Če nisem
imela možnosti pridobiti teh veščin ‚v času šolanja in izobraževanja‘, še ne
pomeni, da jih nimam. Ocenjujem, da jih imam. Pridobila pa sem jih z
izkušnjami in idejami.« Na drugi strani, paradoksalno, se ob tovrstnem
preziru formalnega izobraževanja kaže izrazita potreba po tem, da bi bilo
znanje družbeno višje vrednoteno, kot je.
Predlogi za izboljšave
Avtorica članka in raziskave, ki sem jo izvedla v okviru nadzora izvedbe
raziskave TIMSS glede uporabe gledaliških postopkov v izobraževanju,
menim, da je ključni pripomoček za dvig splošnega vrednotenja umetnos-
ti v izobraževalnih ustanovah prav teoretsko podprto izobraževanje učitel-
jev. Ne gre le za podajanje praktičnih primerov, četudi vsako obrtno znan-
je učiteljem lahko le koristi, saj bodo z njimi obogatili metode doseganja
pedagoških ciljev. Gre tudi za ustvarjanje pozitivnega učnega okolja in
učne naravnanosti, ki je lahko dosežena s pomočjo uporabe ustvarjalnih
postopkov v poučevanju.
Ob tem uporaba umetnostnih sredstev potem, ko je ustvarjan-
je visoko vrednoteno, lahko ponudi veliko koristnih orodij učitelju.
Poznavanje različnih postopkov uprizarjanja in tehnik zavedanja te
lesa ter njihova uporaba lahko pozitivno vplivajo na učiteljevo počut-
je v razredu.
Visoko vrednotenje ustvarjalnih postopkov, ustvarjalnosti in umet-
nosti kot osnovo poudarjam zato, ker je bistveni element zaznave in spre-
jemanja umetnosti, kot tudi njenega proizvajanja prav kritičnost. Z vi-
sokim vrednotenjem ni mišljeno nekritično sprejemanje vsega, kar nas
obdaja, kot vrhunskega umetniškega dosežka (večjo spodbujevalno vlogo
razumemo v predšolski vzgoji, ne moremo pa je več podpirati v zadnji tri-
adi devetletke ali v srednji šoli).
V šoli predrzen ali postavljaški učenec in ambiciozen starš še ne nar-
edita umetnika. Zunanje sodelovanje strokovnjakov s predstavitvijo us-
treznih orodij, kako to prepoznavati, kdaj je treba izražanje ustvarjalnosti
114
in zahtev iz učnega načrta, pri čemer umanjkajo možnosti za ustvarjal-
no vodenje pouka. Razberemo lahko tudi, da je to ključni faktor moti-
vacije za pouk matematike. Učitelji »divjajo« skozi učni načrt in so pod
pritiskom, da v omejenem času obdelajo vso snov, poleg tega so jim odvzeti
marsikateri vzvodi (kot je že omenjeno znakovno ocenjevanje domačih
nalog). »Ker poučujem v 1. triadi, imam dovolj priložnosti za delo s konk-
retnim materialom in ponazoritve. Opažam pa, da v višjih razredih moti-
vacija za matematiko močno upade.«
Iz odgovorov je mnogokrat opaziti, da učitelji delujejo cehovsko in
so (zaradi več neuspešnih sistemskih sprememb?) nezaupljivi: »Če nisem
imela možnosti pridobiti teh veščin ‚v času šolanja in izobraževanja‘, še ne
pomeni, da jih nimam. Ocenjujem, da jih imam. Pridobila pa sem jih z
izkušnjami in idejami.« Na drugi strani, paradoksalno, se ob tovrstnem
preziru formalnega izobraževanja kaže izrazita potreba po tem, da bi bilo
znanje družbeno višje vrednoteno, kot je.
Predlogi za izboljšave
Avtorica članka in raziskave, ki sem jo izvedla v okviru nadzora izvedbe
raziskave TIMSS glede uporabe gledaliških postopkov v izobraževanju,
menim, da je ključni pripomoček za dvig splošnega vrednotenja umetnos-
ti v izobraževalnih ustanovah prav teoretsko podprto izobraževanje učitel-
jev. Ne gre le za podajanje praktičnih primerov, četudi vsako obrtno znan-
je učiteljem lahko le koristi, saj bodo z njimi obogatili metode doseganja
pedagoških ciljev. Gre tudi za ustvarjanje pozitivnega učnega okolja in
učne naravnanosti, ki je lahko dosežena s pomočjo uporabe ustvarjalnih
postopkov v poučevanju.
Ob tem uporaba umetnostnih sredstev potem, ko je ustvarjan-
je visoko vrednoteno, lahko ponudi veliko koristnih orodij učitelju.
Poznavanje različnih postopkov uprizarjanja in tehnik zavedanja te
lesa ter njihova uporaba lahko pozitivno vplivajo na učiteljevo počut-
je v razredu.
Visoko vrednotenje ustvarjalnih postopkov, ustvarjalnosti in umet-
nosti kot osnovo poudarjam zato, ker je bistveni element zaznave in spre-
jemanja umetnosti, kot tudi njenega proizvajanja prav kritičnost. Z vi-
sokim vrednotenjem ni mišljeno nekritično sprejemanje vsega, kar nas
obdaja, kot vrhunskega umetniškega dosežka (večjo spodbujevalno vlogo
razumemo v predšolski vzgoji, ne moremo pa je več podpirati v zadnji tri-
adi devetletke ali v srednji šoli).
V šoli predrzen ali postavljaški učenec in ambiciozen starš še ne nar-
edita umetnika. Zunanje sodelovanje strokovnjakov s predstavitvijo us-
treznih orodij, kako to prepoznavati, kdaj je treba izražanje ustvarjalnosti
114
