Page 113 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 113
a. bajda gorela ■ umetnost in matematika: problem motivacije ...
vsakdanjega življenja. Matematika kot odkrivanje zakonitosti in narave.
Uporabna matematika.« Obseg učnega načrta marsikomu predstavlja
največjo oviro pri tem, da bi bila matematika posredovana kot zanimiva,
tako se odgovori ponavljajo: »predvsem bi zmanjšala obseg učne snovi v
osnovni šoli«, »nameniti več časa utrjevanju temeljnih znanj od 1. razre-
da naprej«, nekateri omenjajo uporabo e-gradiv in 3D animacije. »Manšji
obseg učne snovi bi vplival na to, da bi lahko uporabljali bolj atraktivne
metode dela pri pouku, več uporabe IKT, sedaj pa vedno samo hitimo, da
bi vso snov sploh predelali.«
Nekateri učitelji pričajo o uspehih dela z drugačnimi metodami in
z nekoliko drugače zastavljenimi učbeniki: »Trenutno mi zelo pomaga
nova serija Radovednih pet, ki je zastavljena drugače od klasičnih učbe-
nikov in z njo krasno motiviram učence.«
V nekaterih šolah pouk že poteka izrazito interaktivno:
»Z motivacijo dijakov nimam težav. Pri pouku uporabljam interaktivno
tablo, uporabljamo e-učbenik, moodle, pametne telefone, računala, za
motivacijo uporabljamo kahoot, za preiskovanje in poročanje padlet, za
nazorno predstavitev aplete, ki so dijakom dostopni preko naše učilnice
moodle, matematiko povezujemo z realnimi situacijami, učimo jih kom-
pleksnih znanj. Ministrstvu in DPK bi sporočila, naj gredo korak naprej,
ne da se trudijo s korakom ali pa več koraki nazaj. Časi se spreminjajo,
dijaki gledajo na svet drugače, uporaba tehnologije jim ni tuja, le učitel-
ji se novim situacijam včasih ne moremo hitro prilagoditi in spremeniti
našega načina razmišljanja. Na tem bi bilo treba več narediti.«
Nekateri ideje o izobraževanju učiteljev z vajami za koncentracijo
in sproščanje odobravajo: »Več računanja iz primerov iz vsakdanjega živ
ljenja vključno z eksperimentalnim delom. Vsekakor več praktične mate
matike. Kot začetek ure pa bi dober učitelj moral znati sprostilne tehnike,
vaje za koncentracijo in podobna znanja, da bi učence čim bolje pridobil
za delo.« Ali: »Potrebovali bi več znanja za motivacijo učencev. To znan-
je pa lahko pridobimo od igralcev ali od strokovnjakov, ki se z motivacijo
ljudi tudi ukvarjajo.«
Iz odgovorov je razbrati, da imajo učitelji na razredni stopnji veliko
več časa in prostora, ki ga lahko izkoristijo za ustvarjanje: »Poučujem
v prvem razredu, za delo se poslužujem veliko konkretnega materia-
la, raznih gibalnih igric, ustvarjalni gib ..., tako da je pouk čim bolj di-
namičen in pester in učenci dobro sodelujejo. Sem vedno odprta za nove
pristope oz. izboljšavo pouka, tako da mogoče kakšne delavnice na to
temo dobrodošle.«
111
vsakdanjega življenja. Matematika kot odkrivanje zakonitosti in narave.
Uporabna matematika.« Obseg učnega načrta marsikomu predstavlja
največjo oviro pri tem, da bi bila matematika posredovana kot zanimiva,
tako se odgovori ponavljajo: »predvsem bi zmanjšala obseg učne snovi v
osnovni šoli«, »nameniti več časa utrjevanju temeljnih znanj od 1. razre-
da naprej«, nekateri omenjajo uporabo e-gradiv in 3D animacije. »Manšji
obseg učne snovi bi vplival na to, da bi lahko uporabljali bolj atraktivne
metode dela pri pouku, več uporabe IKT, sedaj pa vedno samo hitimo, da
bi vso snov sploh predelali.«
Nekateri učitelji pričajo o uspehih dela z drugačnimi metodami in
z nekoliko drugače zastavljenimi učbeniki: »Trenutno mi zelo pomaga
nova serija Radovednih pet, ki je zastavljena drugače od klasičnih učbe-
nikov in z njo krasno motiviram učence.«
V nekaterih šolah pouk že poteka izrazito interaktivno:
»Z motivacijo dijakov nimam težav. Pri pouku uporabljam interaktivno
tablo, uporabljamo e-učbenik, moodle, pametne telefone, računala, za
motivacijo uporabljamo kahoot, za preiskovanje in poročanje padlet, za
nazorno predstavitev aplete, ki so dijakom dostopni preko naše učilnice
moodle, matematiko povezujemo z realnimi situacijami, učimo jih kom-
pleksnih znanj. Ministrstvu in DPK bi sporočila, naj gredo korak naprej,
ne da se trudijo s korakom ali pa več koraki nazaj. Časi se spreminjajo,
dijaki gledajo na svet drugače, uporaba tehnologije jim ni tuja, le učitel-
ji se novim situacijam včasih ne moremo hitro prilagoditi in spremeniti
našega načina razmišljanja. Na tem bi bilo treba več narediti.«
Nekateri ideje o izobraževanju učiteljev z vajami za koncentracijo
in sproščanje odobravajo: »Več računanja iz primerov iz vsakdanjega živ
ljenja vključno z eksperimentalnim delom. Vsekakor več praktične mate
matike. Kot začetek ure pa bi dober učitelj moral znati sprostilne tehnike,
vaje za koncentracijo in podobna znanja, da bi učence čim bolje pridobil
za delo.« Ali: »Potrebovali bi več znanja za motivacijo učencev. To znan-
je pa lahko pridobimo od igralcev ali od strokovnjakov, ki se z motivacijo
ljudi tudi ukvarjajo.«
Iz odgovorov je razbrati, da imajo učitelji na razredni stopnji veliko
več časa in prostora, ki ga lahko izkoristijo za ustvarjanje: »Poučujem
v prvem razredu, za delo se poslužujem veliko konkretnega materia-
la, raznih gibalnih igric, ustvarjalni gib ..., tako da je pouk čim bolj di-
namičen in pester in učenci dobro sodelujejo. Sem vedno odprta za nove
pristope oz. izboljšavo pouka, tako da mogoče kakšne delavnice na to
temo dobrodošle.«
111
