Page 111 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 111
a. bajda gorela ■ umetnost in matematika: problem motivacije ...
z življenjskimi primeri, povezanimi z matematičnimi vsebinami, ki jih
v šoli obravnavamo«. Omenja se tudi potrebo po drugačnih pristopih:
»didaktični pripomočki, izobraževanja, izmenjava mnenj«. Potreba po
tem, da bi pouk matematike potekal na način, v katerem bi bila razvid-
na praktičnost obravnavane snovi in njena povezava z življenjem, ter manj
natrpan učni načrt, je zares izrazita:
»Vključila bi več primerov iz življenja, kjer bi dijaki dejansko videli, za-
kaj se določene stvari računa, v učni načrt vključila projektno delo, kjer
bi morali dijaki svoje zanje uporabiti za to, da dosežejo nek konkreten
cilj ali naredijo nek izdelek (npr. nekaj časa bi pouk potekal na klasičen
način, določeno število ur ali določeno obdobje v šolskem letu pa bi bilo
namenjeno projektnemu delu, podobno, kot imajo dijaki na strokovnih
šolah prakso).«
Eden od vprašanih je predlagal tudi »učilnico pod krošnjami« oz.
učenje matematike na drugačen način, »bolj skozi igro in sodelovanje.
Opažam, da je treba v učenje vključiti tudi družino, ker se le-ta čedalje
bolj odmika od šole.«
Med predlogi za spremembe v primeru, da ne bi bilo nobenih ome-
jitev, vidimo, kaj zares »žuli« učitelje, in to je, tako se zdi, da pogosto ni-
majo vzvodov, da bi se posvetili svojemu delu, saj ne smejo več z znaki
ocenjevati domačih nalog:
»Če ne bi bilo nobenih omejitev, bi dijake s slabšim znanjem popolnoma
realno ocenila (in jih ne bi vlekla naprej z 2 s popravnih izpitov), ocenila bi
vedenje med uro in delanje domačih nalog (druge sankcije jih ne zanima-
jo), uvedla bi sprejemne izpite na srednje šole in bi manj upoštevala ocene
iz osnovne šole. Težko motiviraš dijaka, ki ni bil še nikoli navajen rednega
in sprotnega dela, domačega samostojnega dela. Ukinila bi upoštevanje
posebnih potreb v srednji šoli (saj jo sam izbereš, torej si izberi primerno),
zmanjšala bi vpis v gimnazije.«
Nekateri predlogi za spremembe pouka matematike se dotikajo sis-
temskih sprememb in odnosa do znanja širše, vsebujejo pa tudi nekatere
kritike:
»Zmanjšan obseg snovi in poglobljen način raziskovalnega dela. Da bi
učenci lahko poglabljali včasih tudi do precej višjega nivoja, ampak tisto,
v čemer bi videli zanimivost in uporabnost. Ukinitev mature (ali vsaj del-
na ukinitev) in večji poudarek na sprejemnih izpitih (tudi naravoslovnih
fakultet). Današnje delo v gimnaziji se hitro prevede na grebatorstvo za
točkami na maturi (kar verjetno velikokrat ne pripomore k boljši izobraz-
109
z življenjskimi primeri, povezanimi z matematičnimi vsebinami, ki jih
v šoli obravnavamo«. Omenja se tudi potrebo po drugačnih pristopih:
»didaktični pripomočki, izobraževanja, izmenjava mnenj«. Potreba po
tem, da bi pouk matematike potekal na način, v katerem bi bila razvid-
na praktičnost obravnavane snovi in njena povezava z življenjem, ter manj
natrpan učni načrt, je zares izrazita:
»Vključila bi več primerov iz življenja, kjer bi dijaki dejansko videli, za-
kaj se določene stvari računa, v učni načrt vključila projektno delo, kjer
bi morali dijaki svoje zanje uporabiti za to, da dosežejo nek konkreten
cilj ali naredijo nek izdelek (npr. nekaj časa bi pouk potekal na klasičen
način, določeno število ur ali določeno obdobje v šolskem letu pa bi bilo
namenjeno projektnemu delu, podobno, kot imajo dijaki na strokovnih
šolah prakso).«
Eden od vprašanih je predlagal tudi »učilnico pod krošnjami« oz.
učenje matematike na drugačen način, »bolj skozi igro in sodelovanje.
Opažam, da je treba v učenje vključiti tudi družino, ker se le-ta čedalje
bolj odmika od šole.«
Med predlogi za spremembe v primeru, da ne bi bilo nobenih ome-
jitev, vidimo, kaj zares »žuli« učitelje, in to je, tako se zdi, da pogosto ni-
majo vzvodov, da bi se posvetili svojemu delu, saj ne smejo več z znaki
ocenjevati domačih nalog:
»Če ne bi bilo nobenih omejitev, bi dijake s slabšim znanjem popolnoma
realno ocenila (in jih ne bi vlekla naprej z 2 s popravnih izpitov), ocenila bi
vedenje med uro in delanje domačih nalog (druge sankcije jih ne zanima-
jo), uvedla bi sprejemne izpite na srednje šole in bi manj upoštevala ocene
iz osnovne šole. Težko motiviraš dijaka, ki ni bil še nikoli navajen rednega
in sprotnega dela, domačega samostojnega dela. Ukinila bi upoštevanje
posebnih potreb v srednji šoli (saj jo sam izbereš, torej si izberi primerno),
zmanjšala bi vpis v gimnazije.«
Nekateri predlogi za spremembe pouka matematike se dotikajo sis-
temskih sprememb in odnosa do znanja širše, vsebujejo pa tudi nekatere
kritike:
»Zmanjšan obseg snovi in poglobljen način raziskovalnega dela. Da bi
učenci lahko poglabljali včasih tudi do precej višjega nivoja, ampak tisto,
v čemer bi videli zanimivost in uporabnost. Ukinitev mature (ali vsaj del-
na ukinitev) in večji poudarek na sprejemnih izpitih (tudi naravoslovnih
fakultet). Današnje delo v gimnaziji se hitro prevede na grebatorstvo za
točkami na maturi (kar verjetno velikokrat ne pripomore k boljši izobraz-
109
