Page 112 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 112
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
bi mladega človeka). Boljša spodbuda dobrih strokovnih izobraževanj
za učitelje (npr. moderni izzivi poučevanja matermatike) in zmanjšanje
inflacije tisočerih delavnic, ki so včasih pripravljene na porazno nizkem
nivoju (npr. nekatere od zavoda). Več sodelovanja med šolami – skupni
tabori za nadarjene ipd., na splošno bi bilo fajn po mojem mnenju zahte-
vati večjo odgovornost od učiteljev (kar nikakor ne pomeni več papirjev
in izpolnjevanja obrazcev, ampak obratno).«
Sklep iz podanih odgovorov in predlogov bi se glasil: Obsežnost
učnega načrta ne dopušča veliko ustvarjalnosti pri izvedbi pouka, vpelja-
vi ustvarjalnosti v pouk in pri izbiri didaktičnih metod, zato je treba načrt
skrčiti. »Z učenci bi se več pogovarjala o uporabi matematike v vsakdan-
jem življenju in poklicih, kjer je znanje matematike dobrodošlo,« prav v
tem slogu prikladnosti skrčenega učnega načrta dodaja ena od učiteljic.
Med predlogi se pojavljajo tudi takšni za bolj individualizirano poučevan-
je, kot je naslednji: »Vsako leto bi prilagodila učni načrt skupini oziroma
oddelku, ki ga poučujem. Več ur izpeljala na terenu (trgovina, banka, tu-
ristična agencija, gradbeništvo ...).«
Nekaj učiteljev je do vpeljav novosti v pouk in tudi do samoizo-
braževanja izrazito odklonilnih, tako npr. omenijo: »Učenci bi bili ne
primerno bolj motivirani, če bi bilo znanje vrednota, če bi bilo znanje po-
goj za nadaljevanje študija. Ker pa ima vsaka slovenska vas svojo fakulteto,
ker lahko tudi najslabši dijaki uspešno nadaljujejo študij, v srednji šoli niso
motivirani za delo. Igralci pa kar naj ostanejo na gledališkem odru.«
Ali tudi: »Ključno pa je, da pridejo dijaki v gimnazijo z zadovoljivim
predznanjem, saj je lastni uspeh največja motivacija. In nobena moja igral-
ska sposobnost tega ne bo spremenila!«
Nekateri vidijo v medpredmetnih povezavah tudi priložnost za
predstavitev matematičnih problemov kot bolj življenjskih. Tako se med
odgovori pojavi tudi takle predlog: »Večja medpredmetna povezanost
učnih načrtov, sprememba učnih načrtov usmerjena v učenje za življen-
je, ker pri obravnavi marsikatere učne snovi ni možno najti smiselnih živ-
ljenjskih primerov.«
Kot primer dobre prakse je navedeno naslednje: »Na naši šoli smo
se usposabljali iz teorije izbire (W. Glasser) in moje delovanje po teh pre-
pričanjih je prineslo temeljne spremembe v odnos z učenci. Ta znanja bi ko-
ristila vsem učiteljem, a tu gre za dveletno delo na sebi in svojih prepričan-
jih. Lepo bi bilo, če bi vsaj tistim, ki si to želijo, omogočili finančno.«
Konkreten je tudi naslednji predlog v povezavi z možnimi izboljša-
vami pouka matematike: »Spremenil bi pogled na matematiko in uve-
del odkrivanje z matematiko: matematika v službi reševanja problemov
110
bi mladega človeka). Boljša spodbuda dobrih strokovnih izobraževanj
za učitelje (npr. moderni izzivi poučevanja matermatike) in zmanjšanje
inflacije tisočerih delavnic, ki so včasih pripravljene na porazno nizkem
nivoju (npr. nekatere od zavoda). Več sodelovanja med šolami – skupni
tabori za nadarjene ipd., na splošno bi bilo fajn po mojem mnenju zahte-
vati večjo odgovornost od učiteljev (kar nikakor ne pomeni več papirjev
in izpolnjevanja obrazcev, ampak obratno).«
Sklep iz podanih odgovorov in predlogov bi se glasil: Obsežnost
učnega načrta ne dopušča veliko ustvarjalnosti pri izvedbi pouka, vpelja-
vi ustvarjalnosti v pouk in pri izbiri didaktičnih metod, zato je treba načrt
skrčiti. »Z učenci bi se več pogovarjala o uporabi matematike v vsakdan-
jem življenju in poklicih, kjer je znanje matematike dobrodošlo,« prav v
tem slogu prikladnosti skrčenega učnega načrta dodaja ena od učiteljic.
Med predlogi se pojavljajo tudi takšni za bolj individualizirano poučevan-
je, kot je naslednji: »Vsako leto bi prilagodila učni načrt skupini oziroma
oddelku, ki ga poučujem. Več ur izpeljala na terenu (trgovina, banka, tu-
ristična agencija, gradbeništvo ...).«
Nekaj učiteljev je do vpeljav novosti v pouk in tudi do samoizo-
braževanja izrazito odklonilnih, tako npr. omenijo: »Učenci bi bili ne
primerno bolj motivirani, če bi bilo znanje vrednota, če bi bilo znanje po-
goj za nadaljevanje študija. Ker pa ima vsaka slovenska vas svojo fakulteto,
ker lahko tudi najslabši dijaki uspešno nadaljujejo študij, v srednji šoli niso
motivirani za delo. Igralci pa kar naj ostanejo na gledališkem odru.«
Ali tudi: »Ključno pa je, da pridejo dijaki v gimnazijo z zadovoljivim
predznanjem, saj je lastni uspeh največja motivacija. In nobena moja igral-
ska sposobnost tega ne bo spremenila!«
Nekateri vidijo v medpredmetnih povezavah tudi priložnost za
predstavitev matematičnih problemov kot bolj življenjskih. Tako se med
odgovori pojavi tudi takle predlog: »Večja medpredmetna povezanost
učnih načrtov, sprememba učnih načrtov usmerjena v učenje za življen-
je, ker pri obravnavi marsikatere učne snovi ni možno najti smiselnih živ-
ljenjskih primerov.«
Kot primer dobre prakse je navedeno naslednje: »Na naši šoli smo
se usposabljali iz teorije izbire (W. Glasser) in moje delovanje po teh pre-
pričanjih je prineslo temeljne spremembe v odnos z učenci. Ta znanja bi ko-
ristila vsem učiteljem, a tu gre za dveletno delo na sebi in svojih prepričan-
jih. Lepo bi bilo, če bi vsaj tistim, ki si to želijo, omogočili finančno.«
Konkreten je tudi naslednji predlog v povezavi z možnimi izboljša-
vami pouka matematike: »Spremenil bi pogled na matematiko in uve-
del odkrivanje z matematiko: matematika v službi reševanja problemov
110
