Page 114 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 114
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
»Šola bi morala postati minimalistično-kvalitetna in pa predvsem več
možnosti izbire v zadnji triadi (Če je kdo nadarjen za matematiko in jo
ima rad, naj jo dela 5 ur na teden, kdo drug pa bo preživel s 3 urami, pa
zato izkoristil kakšen svoj drugi talent!). Jaz bi imela čisto drugačno šolo!
Sploh fantje imajo z našim šolskim sistemom hude težave!«
Naslednji odgovor se povezuje s kontekstualizacijo matematike, kot
sem jo omenila uvodoma (predlog daje knjiga Imagine Math): »Pogrešam
znanje zgodovinskega razvoja matematike, da bi v pouk lahko vpletla
zgodbe in zgodovine.« Ali: »Manjka zgodovinski vidik: kako so nastala
števila, računanje ..., matematika sama ponuja ogromno zgodb, ki učence
zanimajo in tudi osmišljajo učenje matematike.«
Predlogi glede izboljšav motivacije za pouk matematike se dotikajo
tudi medpredmetnih vsebin:
»Predlagam, da bi učbeniki / zbirke vaj vsebovali nekaj konkretnih
primerov projektnih nalog in bi učni načrt zahteval, da bi vsak dijak
tekom srednje šole izdelal vsaj 2 projektni nalogi (lahko tudi medpred-
metni), saj bi tako nekaj pridobili na samostojnosti, oblikovanju izdelka,
samostojnem učenju ...«
Eden od odgovorov pozdravlja veščino nastopanja: »Da bi se učitel-
ji naučili več veščin javnega nastopanja.«
»Manjši obseg učne snovi, več časa za motivacijske didaktične igre«
je skorajda mantra prejetih predlogov, zlasti je med učitelji in učiteljicami,
ki so na vprašalnik odgovorili, zaznana želja po znanju in količini časa
za uporabo didaktičnih iger: »Kratke igre, didaktične igre, povezane z
matematičnimi vsebinami.«
Veliko učiteljev poudarja, da so sedaj oddelki preštevilčni, da bi v njih
lahko izvajali kvalitetno delo, bolj prilagojeno ravnem znanja posameznih
učencev. Šele obvladovanje snovi vodi v uspeh in posledično v večjo mo-
tiviranost učencev za pouk, pravijo učitelji/učiteljice. Snovi naj bo manj,
pravijo, učni načrt bolj življenjski, učbeniki posodobljeni in usmerjeni v
bistvo vsebin.
Delo bo potekalo kvalitetno, v kolikor bo možno delati v man-
jših oddelkih, kjer bo zahtevnost obravnavane snovi prilagojena znanju
učencem. Prav tako bo na takšen način možno kombinirati različne pris-
tope poučevanja, od uporabe IKT v razredih, didaktičnih iger, učilnice v
naravi in zgodovinskih zgodb o matematiki, menijo učiteljice in učitel-
ji matematike.
»Več učil, interaktivna tabla, dodatna izobraževanja za učitelje!!!!«
112
»Šola bi morala postati minimalistično-kvalitetna in pa predvsem več
možnosti izbire v zadnji triadi (Če je kdo nadarjen za matematiko in jo
ima rad, naj jo dela 5 ur na teden, kdo drug pa bo preživel s 3 urami, pa
zato izkoristil kakšen svoj drugi talent!). Jaz bi imela čisto drugačno šolo!
Sploh fantje imajo z našim šolskim sistemom hude težave!«
Naslednji odgovor se povezuje s kontekstualizacijo matematike, kot
sem jo omenila uvodoma (predlog daje knjiga Imagine Math): »Pogrešam
znanje zgodovinskega razvoja matematike, da bi v pouk lahko vpletla
zgodbe in zgodovine.« Ali: »Manjka zgodovinski vidik: kako so nastala
števila, računanje ..., matematika sama ponuja ogromno zgodb, ki učence
zanimajo in tudi osmišljajo učenje matematike.«
Predlogi glede izboljšav motivacije za pouk matematike se dotikajo
tudi medpredmetnih vsebin:
»Predlagam, da bi učbeniki / zbirke vaj vsebovali nekaj konkretnih
primerov projektnih nalog in bi učni načrt zahteval, da bi vsak dijak
tekom srednje šole izdelal vsaj 2 projektni nalogi (lahko tudi medpred-
metni), saj bi tako nekaj pridobili na samostojnosti, oblikovanju izdelka,
samostojnem učenju ...«
Eden od odgovorov pozdravlja veščino nastopanja: »Da bi se učitel-
ji naučili več veščin javnega nastopanja.«
»Manjši obseg učne snovi, več časa za motivacijske didaktične igre«
je skorajda mantra prejetih predlogov, zlasti je med učitelji in učiteljicami,
ki so na vprašalnik odgovorili, zaznana želja po znanju in količini časa
za uporabo didaktičnih iger: »Kratke igre, didaktične igre, povezane z
matematičnimi vsebinami.«
Veliko učiteljev poudarja, da so sedaj oddelki preštevilčni, da bi v njih
lahko izvajali kvalitetno delo, bolj prilagojeno ravnem znanja posameznih
učencev. Šele obvladovanje snovi vodi v uspeh in posledično v večjo mo-
tiviranost učencev za pouk, pravijo učitelji/učiteljice. Snovi naj bo manj,
pravijo, učni načrt bolj življenjski, učbeniki posodobljeni in usmerjeni v
bistvo vsebin.
Delo bo potekalo kvalitetno, v kolikor bo možno delati v man-
jših oddelkih, kjer bo zahtevnost obravnavane snovi prilagojena znanju
učencem. Prav tako bo na takšen način možno kombinirati različne pris-
tope poučevanja, od uporabe IKT v razredih, didaktičnih iger, učilnice v
naravi in zgodovinskih zgodb o matematiki, menijo učiteljice in učitel-
ji matematike.
»Več učil, interaktivna tabla, dodatna izobraževanja za učitelje!!!!«
112
