Page 115 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 115
a. bajda gorela ■ umetnost in matematika: problem motivacije ...
Večina jih poudarja, da je za znanje matematike, za obvladovanje
snovi pri matematiki potrebno sprotno delo. V kolikor so domače naloge
opravljene in je snov utrjena, je lepša ocena in motivacija za delo postane
višja. Mnogo učiteljic in učiteljev tako predlaga ponovno uvedbo t. i. star-
ega sistema ocenjevanja domačih nalog z znaki + in –, pri čemer je pet
plusov pomenilo številčno oceno 5 iz domačih nalog, pet minusov pa neg-
ativno. Večina vprašanih učiteljev meni, da bi tovrstno ocenjevanje do-
mačih dvignilo raven opravljanja domačih nalog, s tem sprotnega dela, us-
peha in tudi motivacije za pouk.
»Zelo sem vesela, da se je začelo s formativnim spremljanjem pouka.
Ideja se mi zdi zelo dobra in sem določene elemente že začela izvajati
pri pouku. Velika pomoč pa bi bila nam učiteljem in tudi učencem, če bi
bil učni načrt bolj skromen in bi morali osvojiti manj ciljev. Tako bi nam
ostalo veliko več časa za to, da bi učenci res sami lahko odkrivali lepote
matematike in bi imeli več časa za pogovor z učenci.«
»Z vsemi predlogi se strinjam, tako z veščinami nastopanja, z kot moti-
vacijskimi učbeniki. Mislim, da je najpomembnejša diferenciacija, a ne le
z zahtevnostjo, pač pa predvsem vsebinska, ki je ob prenovi učnih načr-
tov zgrešila smer.«
Več učiteljev poudarja nizko kakovost učbenikov, ena od učiteljic je
to v svojem odgovoru specificirala in omenila tudi šibko strokovno uspo
sobljen kader (ni bila edina s tako trditvijo), okrcala je tudi vsebino učne-
ga načrta:
»Sprememba togih šolskih pravilnikov (o ocenjevanju npr.) – ob branju
nekaterih členov se zdi, da jih pišejo in sprejemajo manj kompetentni,
pravno in pedagoško slabo usposobljeni nižji kadri ministrstva. /…/ Kva
litetnejši, bolj razgledan učiteljski kader (zadevo bi morali zgrabiti že na
pedagoških smereh fakultet). Kvalitetnejši učbeniki – obstoječi vsebuje-
jo preveč izumetničenih, za lase privlečenih primerov in nalog (navajam
izmišljen primer, sicer podoben tistim, ki jih srečamo v šolski literaturi:
‚Tina je kupila 5 vrtnic in 8 nageljnov ter zanje plačala ..., Marko pa je kupil
....‘ ipd.), jezikovno in stilistično so slabo koncipirani, nekateri na hitro
sestavljeni (primer: v nekem učbeniku za 4. letnik se kazalo nikakor ne
ujame s paginacijo, poglavja v kazalu pomešana ...), nekateri prenasičeni z
informacijami – to odvrača dijake od branja.«
Iz odgovorov je razbrati, kot že omenjeno, da imajo učitelji v prvi tri-
adi osnovne šole na voljo veliko več časa za ustvarjalne pristope k poda-
janju vsebin in snovi, kasneje pa se začne »dirka« za izpolnjevanje norm
113
Večina jih poudarja, da je za znanje matematike, za obvladovanje
snovi pri matematiki potrebno sprotno delo. V kolikor so domače naloge
opravljene in je snov utrjena, je lepša ocena in motivacija za delo postane
višja. Mnogo učiteljic in učiteljev tako predlaga ponovno uvedbo t. i. star-
ega sistema ocenjevanja domačih nalog z znaki + in –, pri čemer je pet
plusov pomenilo številčno oceno 5 iz domačih nalog, pet minusov pa neg-
ativno. Večina vprašanih učiteljev meni, da bi tovrstno ocenjevanje do-
mačih dvignilo raven opravljanja domačih nalog, s tem sprotnega dela, us-
peha in tudi motivacije za pouk.
»Zelo sem vesela, da se je začelo s formativnim spremljanjem pouka.
Ideja se mi zdi zelo dobra in sem določene elemente že začela izvajati
pri pouku. Velika pomoč pa bi bila nam učiteljem in tudi učencem, če bi
bil učni načrt bolj skromen in bi morali osvojiti manj ciljev. Tako bi nam
ostalo veliko več časa za to, da bi učenci res sami lahko odkrivali lepote
matematike in bi imeli več časa za pogovor z učenci.«
»Z vsemi predlogi se strinjam, tako z veščinami nastopanja, z kot moti-
vacijskimi učbeniki. Mislim, da je najpomembnejša diferenciacija, a ne le
z zahtevnostjo, pač pa predvsem vsebinska, ki je ob prenovi učnih načr-
tov zgrešila smer.«
Več učiteljev poudarja nizko kakovost učbenikov, ena od učiteljic je
to v svojem odgovoru specificirala in omenila tudi šibko strokovno uspo
sobljen kader (ni bila edina s tako trditvijo), okrcala je tudi vsebino učne-
ga načrta:
»Sprememba togih šolskih pravilnikov (o ocenjevanju npr.) – ob branju
nekaterih členov se zdi, da jih pišejo in sprejemajo manj kompetentni,
pravno in pedagoško slabo usposobljeni nižji kadri ministrstva. /…/ Kva
litetnejši, bolj razgledan učiteljski kader (zadevo bi morali zgrabiti že na
pedagoških smereh fakultet). Kvalitetnejši učbeniki – obstoječi vsebuje-
jo preveč izumetničenih, za lase privlečenih primerov in nalog (navajam
izmišljen primer, sicer podoben tistim, ki jih srečamo v šolski literaturi:
‚Tina je kupila 5 vrtnic in 8 nageljnov ter zanje plačala ..., Marko pa je kupil
....‘ ipd.), jezikovno in stilistično so slabo koncipirani, nekateri na hitro
sestavljeni (primer: v nekem učbeniku za 4. letnik se kazalo nikakor ne
ujame s paginacijo, poglavja v kazalu pomešana ...), nekateri prenasičeni z
informacijami – to odvrača dijake od branja.«
Iz odgovorov je razbrati, kot že omenjeno, da imajo učitelji v prvi tri-
adi osnovne šole na voljo veliko več časa za ustvarjalne pristope k poda-
janju vsebin in snovi, kasneje pa se začne »dirka« za izpolnjevanje norm
113
