Page 119 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 119
a. bajda gorela ■ umetnost in matematika: problem motivacije ...
3. Kaj je po vašem mnenju razlog, da je motivacija za pouk matema-
tike nizka?
4. Menite, da ste imeli v času šolanja in izobraževanja možnost pri-
dobiti dovolj znanj s področja nastopanja, animacije občinstva, v vašem
primeru učencev, nastopanja in usmerjanja pozornosti sodelujočih
učencev?
5. Ali uporabljate ta znanja pri poučevanju matematike?
6. Menite, da bi vam ta znanja koristila pri pouku matematike, v ko-
likor bi jih obvladali?
7. Menite, da bi lahko vaše obvladovanje igralskih veščin in dodat-
na znanja, ki bi jih pridobili na delavnicah z gledališkimi strokovnjaki,
vplivala na raven motivacije učencev za pouk matematike?
8. Kaj od naslednjega bi vam, po vašem mnenju, bolj koristilo?
Možna odgovora sta bila:
A) Delavnice s strokovnjakom s področja gledaliških tehnik in
veščin (vključno z usmerjanjem pozornosti, nastopanjem, obvladovanjem
skupine), katerih predmet bi bila snov iz matematike, ki jo poučujete, in
katerih cilj bi bil dvig motivacije za matematiko;
B) Učbenik ali podobno gradivo z vajami iz motivacije, ki bi ga kot
dodatno gradivo uporabljali pri poučevanju matematike.
9. Menite, da bi interdisciplinarno zastavljen pouk matematike
(kombinacija klasičnega pouka, učenja matematike preko primerov v nar-
avi, uporaba interaktivne table, učenje matematike preko igre vlog) lažje
izvajali, v kolikor bi posedovali ustrezna znanja in veščine (igralskega) nas-
topanja in v kolikor bi poznali posamezne vaje za koncentracijo, tehnike
vodenja skupine, osnovne veščine predstavljanja, improvizacijske tehnike,
tehnike sproščanja?
10. Prosimo, podajte kakšen vaš predlog za izboljšavo motivacije
učencev za učenje matematike. Kateri ukrepi, pobude ali ureditve s strani
šole ali ministrstva bi vam in vašim učencem lahko pomagali? Kaj bi sami
spremenili, če ne bi bilo nobenih omejitev?
Literatura
Bucik, N. et. al. (2011), Kulturno-umetnostna vzgoja: priročnik s primeri do-
bre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Ljubljana: Ministrstvo za
šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Dice Consortium (2010), Met kocke. Rezultati raziskav in priporočila o
gledališču in drami v izobraževanju. www.dramanetwork.eu.
Emmer, M. (ed.) (2012), Imagine Math. Between Culture and Mathematics.
Milano: Springer-Verlag.
117
3. Kaj je po vašem mnenju razlog, da je motivacija za pouk matema-
tike nizka?
4. Menite, da ste imeli v času šolanja in izobraževanja možnost pri-
dobiti dovolj znanj s področja nastopanja, animacije občinstva, v vašem
primeru učencev, nastopanja in usmerjanja pozornosti sodelujočih
učencev?
5. Ali uporabljate ta znanja pri poučevanju matematike?
6. Menite, da bi vam ta znanja koristila pri pouku matematike, v ko-
likor bi jih obvladali?
7. Menite, da bi lahko vaše obvladovanje igralskih veščin in dodat-
na znanja, ki bi jih pridobili na delavnicah z gledališkimi strokovnjaki,
vplivala na raven motivacije učencev za pouk matematike?
8. Kaj od naslednjega bi vam, po vašem mnenju, bolj koristilo?
Možna odgovora sta bila:
A) Delavnice s strokovnjakom s področja gledaliških tehnik in
veščin (vključno z usmerjanjem pozornosti, nastopanjem, obvladovanjem
skupine), katerih predmet bi bila snov iz matematike, ki jo poučujete, in
katerih cilj bi bil dvig motivacije za matematiko;
B) Učbenik ali podobno gradivo z vajami iz motivacije, ki bi ga kot
dodatno gradivo uporabljali pri poučevanju matematike.
9. Menite, da bi interdisciplinarno zastavljen pouk matematike
(kombinacija klasičnega pouka, učenja matematike preko primerov v nar-
avi, uporaba interaktivne table, učenje matematike preko igre vlog) lažje
izvajali, v kolikor bi posedovali ustrezna znanja in veščine (igralskega) nas-
topanja in v kolikor bi poznali posamezne vaje za koncentracijo, tehnike
vodenja skupine, osnovne veščine predstavljanja, improvizacijske tehnike,
tehnike sproščanja?
10. Prosimo, podajte kakšen vaš predlog za izboljšavo motivacije
učencev za učenje matematike. Kateri ukrepi, pobude ali ureditve s strani
šole ali ministrstva bi vam in vašim učencem lahko pomagali? Kaj bi sami
spremenili, če ne bi bilo nobenih omejitev?
Literatura
Bucik, N. et. al. (2011), Kulturno-umetnostna vzgoja: priročnik s primeri do-
bre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Ljubljana: Ministrstvo za
šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Dice Consortium (2010), Met kocke. Rezultati raziskav in priporočila o
gledališču in drami v izobraževanju. www.dramanetwork.eu.
Emmer, M. (ed.) (2012), Imagine Math. Between Culture and Mathematics.
Milano: Springer-Verlag.
117
