Page 110 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 110
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
»Mislim, da bi bilo treba število dijakov v razredu prepoloviti, ker bi bil
pouk v takih oddelkih lahko bolj sproščen, prijateljski, osredotočen na
posameznika. Lahko bi spoznali dijaka, pripravili način in vaje, primerne
samo zanj. Tega vsega se pa pri tako številčnih oddelkih ne da!«
Medtem ko nekateri učitelji zagovarjajo vpeljavo delnega ocenjevanja
in ocenjevanja domačih nalog pri matematiki, so drugi nasprotnega mnenja:
»Edina motivacija, ki jo imajo učenci za učenje, so ocene. To pa po mo-
jem mnenju ni dobra motivacija, saj je kratkoročna in občasna. V učencih
bi rada vzbudila notranjo motivacijo, me pa pri tem zelo omejuje misel na
ocenjevanje, ki ga moram nujno izpeljati.«
Predlogi za izboljšave že vsebujejo tudi nekaj podatkov o tem, da
učitelji in učiteljice v pouk matematike ponekod že poskušajo vpeljevati
več ustvarjalnosti:
»Matematiko skušam učencem večinoma približati skozi igro. Nekje
sem slišala za super učinek brain gym-a. Vsekakor bi ga, če bi bila zanj
usposobljena, marsikdaj uporabljala tudi pri pouku matematike. Šola pri
nas ima precejšen posluh za učiteljevo avtonomijo, morda bi na področju
države lahko samo znižali število ciljev za ocenjevanje. Pri tem bi tudi
učitelji dobili več manevra za dejavnosti, ki skupaj z matematiko obliku-
jejo celovitejšo otroško osebo.«
Preobsežnost učnih načrtov poudarja naslednji odgovor, marsikat eri
mu je soroden:
»Več časa znotraj pouka, da lahko delamo drugače in nismo obremen-
jeni s tem, da moramo vse predelati po učnem načrtu – zato zmanjša-
ti obseg učnega načrta. Sprememba učnega načrta v smeri izpustitve
določenih nebistvenih vsebin in povezovanje temeljnih znanj z realnim
življenjem (primeri, povezani s konkretnimi situacijami).«
Med odgovori najdemo tudi željo po »več medpredmetnega pove-
zovanja«, pa znova »manj učne snovi za obravnavo«.
Ena od učiteljic je kritična do pedagoškega kadra:
»Učitelj mora biti strokovno zelo dobro podkovan, kar pa izobraževalni
sistem v Sloveniji ne omogoča več. Nivo zahtevnosti je na vseh slovenskih
fakultetah padel. Na enih bolj, na drugih pa malo manj. Nestrokovnim
učiteljem pa igralske veščine ne bodo pomagale.«
Več odgovorov omenja, da bi k izboljšavi pouka matematike pripo-
moglo »več praktičnih nalog iz življenja« ali pa »manjša časovna obre-
menitev (z maturo), da bi lahko pri pouku namenili več časa bolj konkret-
nim življenjskim primerom«; prav pa bi jim prišel tudi učbenik »nalog
108
»Mislim, da bi bilo treba število dijakov v razredu prepoloviti, ker bi bil
pouk v takih oddelkih lahko bolj sproščen, prijateljski, osredotočen na
posameznika. Lahko bi spoznali dijaka, pripravili način in vaje, primerne
samo zanj. Tega vsega se pa pri tako številčnih oddelkih ne da!«
Medtem ko nekateri učitelji zagovarjajo vpeljavo delnega ocenjevanja
in ocenjevanja domačih nalog pri matematiki, so drugi nasprotnega mnenja:
»Edina motivacija, ki jo imajo učenci za učenje, so ocene. To pa po mo-
jem mnenju ni dobra motivacija, saj je kratkoročna in občasna. V učencih
bi rada vzbudila notranjo motivacijo, me pa pri tem zelo omejuje misel na
ocenjevanje, ki ga moram nujno izpeljati.«
Predlogi za izboljšave že vsebujejo tudi nekaj podatkov o tem, da
učitelji in učiteljice v pouk matematike ponekod že poskušajo vpeljevati
več ustvarjalnosti:
»Matematiko skušam učencem večinoma približati skozi igro. Nekje
sem slišala za super učinek brain gym-a. Vsekakor bi ga, če bi bila zanj
usposobljena, marsikdaj uporabljala tudi pri pouku matematike. Šola pri
nas ima precejšen posluh za učiteljevo avtonomijo, morda bi na področju
države lahko samo znižali število ciljev za ocenjevanje. Pri tem bi tudi
učitelji dobili več manevra za dejavnosti, ki skupaj z matematiko obliku-
jejo celovitejšo otroško osebo.«
Preobsežnost učnih načrtov poudarja naslednji odgovor, marsikat eri
mu je soroden:
»Več časa znotraj pouka, da lahko delamo drugače in nismo obremen-
jeni s tem, da moramo vse predelati po učnem načrtu – zato zmanjša-
ti obseg učnega načrta. Sprememba učnega načrta v smeri izpustitve
določenih nebistvenih vsebin in povezovanje temeljnih znanj z realnim
življenjem (primeri, povezani s konkretnimi situacijami).«
Med odgovori najdemo tudi željo po »več medpredmetnega pove-
zovanja«, pa znova »manj učne snovi za obravnavo«.
Ena od učiteljic je kritična do pedagoškega kadra:
»Učitelj mora biti strokovno zelo dobro podkovan, kar pa izobraževalni
sistem v Sloveniji ne omogoča več. Nivo zahtevnosti je na vseh slovenskih
fakultetah padel. Na enih bolj, na drugih pa malo manj. Nestrokovnim
učiteljem pa igralske veščine ne bodo pomagale.«
Več odgovorov omenja, da bi k izboljšavi pouka matematike pripo-
moglo »več praktičnih nalog iz življenja« ali pa »manjša časovna obre-
menitev (z maturo), da bi lahko pri pouku namenili več časa bolj konkret-
nim življenjskim primerom«; prav pa bi jim prišel tudi učbenik »nalog
108
