Page 109 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 109
a. bajda gorela ■ umetnost in matematika: problem motivacije ...
53 odstotkov vprašanih je prepričanih, da bi jim pri usposabljanju
bolj koristile delavnice s strokovnjakom s področja gledaliških tehnik in
veščin (vključno z usmerjanjem pozornosti, nastopanjem, obvladovanjem
skupine), katerih predmet bi bila snov iz matematike, ki jo poučujejo, in
katerih cilj bi bil dvig motivacije za matematiko, 47 odstotkov učiteljev/
učiteljic pa meni, da bi jim bolj koristil učbenik ali podobno gradivo z va-
jami iz motivacije, ki bi ga kot dodatno gradivo uporabljali pri poučevan-
ju matematike.
Nekoliko več učiteljic oz. učiteljev torej predpostavlja, da bi jim pri
dvigu motivacije za pouk matematike z obvladovanjem igralskih veščin in
usvojitvijo podobnih znanj bolj koristilo usposabljanje s strokovnjakom s
področja gledališča.
53 odstotkov vprašanih meni, da bi interdisciplinarno zastavljen
pouk matematike (kombinacija klasičnega pouka, učenja matematike
preko primerov v naravi, uporaba interaktivne table, učenje matematike
preko igre vlog) lažje izvajali, v kolikor bi posedovali ustrezna znanja in
veščine (igralskega) nastopanja in v kolikor bi poznali posamezne vaje za
koncentracijo, tehnike vodenja skupine, osnovne veščine predstavljanja,
improvizacijske tehnike, tehnike sproščanja, 34 odstotkov se jih glede tega
ne zna opredeliti (izbrali so odgovor »ne vem«), 12 odstotkov (47 učitel-
jev iz vzorca) pa jih meni, da interdisciplinarno zastavljenega pouka ob
poznavanju omenjenih tehnik ne bi lažje izvajali.
Med (s strani učiteljic/učiteljev) podanimi predlogi za izboljšavo
motivacije učencev za pouk matematike najdemo naslednje:
»Ker je normalno, da se učenci (najstniki) učijo predvsem za ocene,
bi nam morala zakonodaja dopuščati več svobode pri ocenjevanju: na
primer ocenjevanje domačih nalog, ki so za dober napredek pri matemati-
ki izrednega pomena, ocenjevanje po delih, sproti, vsakodnevno, ne ome-
jevanje števila pisnih ali ustnih ocen.« Med odgovori najdemo več pred-
logov za uvedbo delnega ocenjevanja in za ocenjevanja domačih nalog, s
čimer bi učitelji ali učiteljice pridobili sredstvo za spodbujanje rednega,
sprotnega dela.
Ena od vprašanih je izrazila tudi potrebo po bolj prijazni matemati-
ki v osnovni šoli:
»V nižjih razredih osnovne šole bi morala biti matematika otroku bolj
prijazna, dostopna, razumljiva in v osnovni šoli manjši obseg snovi. Če
otrok rešuje nekaj, kar ne razume, je logično, da ga to odbija.«
Nekateri za slabšo motivacijo krivijo tudi sistem »glavarine« v se-
kundarnem in v terciarnem izobraževanju oz. prevelike oddelke:
107
53 odstotkov vprašanih je prepričanih, da bi jim pri usposabljanju
bolj koristile delavnice s strokovnjakom s področja gledaliških tehnik in
veščin (vključno z usmerjanjem pozornosti, nastopanjem, obvladovanjem
skupine), katerih predmet bi bila snov iz matematike, ki jo poučujejo, in
katerih cilj bi bil dvig motivacije za matematiko, 47 odstotkov učiteljev/
učiteljic pa meni, da bi jim bolj koristil učbenik ali podobno gradivo z va-
jami iz motivacije, ki bi ga kot dodatno gradivo uporabljali pri poučevan-
ju matematike.
Nekoliko več učiteljic oz. učiteljev torej predpostavlja, da bi jim pri
dvigu motivacije za pouk matematike z obvladovanjem igralskih veščin in
usvojitvijo podobnih znanj bolj koristilo usposabljanje s strokovnjakom s
področja gledališča.
53 odstotkov vprašanih meni, da bi interdisciplinarno zastavljen
pouk matematike (kombinacija klasičnega pouka, učenja matematike
preko primerov v naravi, uporaba interaktivne table, učenje matematike
preko igre vlog) lažje izvajali, v kolikor bi posedovali ustrezna znanja in
veščine (igralskega) nastopanja in v kolikor bi poznali posamezne vaje za
koncentracijo, tehnike vodenja skupine, osnovne veščine predstavljanja,
improvizacijske tehnike, tehnike sproščanja, 34 odstotkov se jih glede tega
ne zna opredeliti (izbrali so odgovor »ne vem«), 12 odstotkov (47 učitel-
jev iz vzorca) pa jih meni, da interdisciplinarno zastavljenega pouka ob
poznavanju omenjenih tehnik ne bi lažje izvajali.
Med (s strani učiteljic/učiteljev) podanimi predlogi za izboljšavo
motivacije učencev za pouk matematike najdemo naslednje:
»Ker je normalno, da se učenci (najstniki) učijo predvsem za ocene,
bi nam morala zakonodaja dopuščati več svobode pri ocenjevanju: na
primer ocenjevanje domačih nalog, ki so za dober napredek pri matemati-
ki izrednega pomena, ocenjevanje po delih, sproti, vsakodnevno, ne ome-
jevanje števila pisnih ali ustnih ocen.« Med odgovori najdemo več pred-
logov za uvedbo delnega ocenjevanja in za ocenjevanja domačih nalog, s
čimer bi učitelji ali učiteljice pridobili sredstvo za spodbujanje rednega,
sprotnega dela.
Ena od vprašanih je izrazila tudi potrebo po bolj prijazni matemati-
ki v osnovni šoli:
»V nižjih razredih osnovne šole bi morala biti matematika otroku bolj
prijazna, dostopna, razumljiva in v osnovni šoli manjši obseg snovi. Če
otrok rešuje nekaj, kar ne razume, je logično, da ga to odbija.«
Nekateri za slabšo motivacijo krivijo tudi sistem »glavarine« v se-
kundarnem in v terciarnem izobraževanju oz. prevelike oddelke:
107
