Page 108 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 108
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
zavetju predsodkov, namesto da bi tudi učitelji prepoznali trende in do-
brobiti interdisciplinarnosti?
Stavek »Matematika niso zgodbe, zanjo je treba snov utrjevati in se
učiti« nam pove marsikaj, predvsem, da je percepcija tega učitelja/učitel-
jice naslednja: za matematiko se je treba potruditi in se učiti, medtem ko
zna zgodbo brez truda in napora povedati vsakdo.
Ob tem moram izraziti obžalovanje, da se v prosveti najde nekdo
tega mnenja, ki resnično misli, da je naracija naravna danost, da se zanjo ni
treba potruditi in da zgodba nastane »sama«, da zanje, za to, kar dnevno
konzumiramo v filmih, knjigah, v televizijskih vsebinah, izobraževalnih
oddajah, ni treba nikakršnega truda, nobenega dela in nobene vztrajnosti.
Zato menim, izhajajoč iz odgovorov na spletni vprašalnik, da je
ključnega pomena, da se prosvetnim delavcem približa ideja humanis-
tike, družboslovja in umetnosti kot polja dela. Menim, da bosta šele po-
tem, ko bo ta percepcija tematizirana, matematika in umetnost dobili
resnično priložnost v slovenskih izobraževalnih ustanovah in posledično
tudi drugod.
Kontekstualizacija matematike v zgodbo lahko razširi priljubljenost
tega predmeta nekomu, ki rad posluša zgodbe. Ko bo poznal avtorjevo živ-
ljenje, ga bo morda začel zanimati tudi matematični problem, v odnosu do
njegovega dela, stališč, politične orientacije itd.
Na tretje vprašanje (»Menite, da ste imeli v času šolanja in izo-
braževanja možnost pridobiti dovolj znanj s področja nastopanja, animaci-
je občinstva, v vašem primeru učencev, nastopanja in usmerjanja pozor-
nosti sodelujočih učencev?«) je kar 68 % vprašanih odgovorilo nikalno, le
32 odstotkov vprašanih učiteljic in učiteljev pa meni, da je v času šolanja in
izobraževanja imelo možnost pridobiti dovolj tovrstnih veščin.
Od tistih, ki so na prejšnje vprašanje odgovorili pritrdilno, jih je kar
98 odstotkov odgovorilo, da ta znanja uporabljajo pri poučevanju mate
matike, le 2 odstotka med temi jih ne uporabljata.
Na vprašanje »Menite, da bi vam ta znanja koristila pri pouku
matematike, v kolikor bi jih obvladali?« je 91 odstotkov vseh vprašanih
odgovorilo pritrdilno.
Odgovori na šesto vprašanje spletnega vprašalnika (»Menite, da bi
lahko vaše obvladovanje igralskih veščin in dodatna znanja, ki bi jih prido-
bili na delavnicah z gledališkimi strokovnjaki, vplivala na raven motivaci-
je učencev za pouk matematike?«) pa so pokazali zlasti na to, da učitelji
nizko motivacijo pripisujejo več dejavnikom, kajti večina jih je odgovori-
la »Ne vem« (48 odstotkov), 33 odstotkov je prepričanih, da bi jim obvla
dovanje igralskih veščin in dodatna znanja koristila pri poučevanju, 20 pa,
da temu ni tako.
106
zavetju predsodkov, namesto da bi tudi učitelji prepoznali trende in do-
brobiti interdisciplinarnosti?
Stavek »Matematika niso zgodbe, zanjo je treba snov utrjevati in se
učiti« nam pove marsikaj, predvsem, da je percepcija tega učitelja/učitel-
jice naslednja: za matematiko se je treba potruditi in se učiti, medtem ko
zna zgodbo brez truda in napora povedati vsakdo.
Ob tem moram izraziti obžalovanje, da se v prosveti najde nekdo
tega mnenja, ki resnično misli, da je naracija naravna danost, da se zanjo ni
treba potruditi in da zgodba nastane »sama«, da zanje, za to, kar dnevno
konzumiramo v filmih, knjigah, v televizijskih vsebinah, izobraževalnih
oddajah, ni treba nikakršnega truda, nobenega dela in nobene vztrajnosti.
Zato menim, izhajajoč iz odgovorov na spletni vprašalnik, da je
ključnega pomena, da se prosvetnim delavcem približa ideja humanis-
tike, družboslovja in umetnosti kot polja dela. Menim, da bosta šele po-
tem, ko bo ta percepcija tematizirana, matematika in umetnost dobili
resnično priložnost v slovenskih izobraževalnih ustanovah in posledično
tudi drugod.
Kontekstualizacija matematike v zgodbo lahko razširi priljubljenost
tega predmeta nekomu, ki rad posluša zgodbe. Ko bo poznal avtorjevo živ-
ljenje, ga bo morda začel zanimati tudi matematični problem, v odnosu do
njegovega dela, stališč, politične orientacije itd.
Na tretje vprašanje (»Menite, da ste imeli v času šolanja in izo-
braževanja možnost pridobiti dovolj znanj s področja nastopanja, animaci-
je občinstva, v vašem primeru učencev, nastopanja in usmerjanja pozor-
nosti sodelujočih učencev?«) je kar 68 % vprašanih odgovorilo nikalno, le
32 odstotkov vprašanih učiteljic in učiteljev pa meni, da je v času šolanja in
izobraževanja imelo možnost pridobiti dovolj tovrstnih veščin.
Od tistih, ki so na prejšnje vprašanje odgovorili pritrdilno, jih je kar
98 odstotkov odgovorilo, da ta znanja uporabljajo pri poučevanju mate
matike, le 2 odstotka med temi jih ne uporabljata.
Na vprašanje »Menite, da bi vam ta znanja koristila pri pouku
matematike, v kolikor bi jih obvladali?« je 91 odstotkov vseh vprašanih
odgovorilo pritrdilno.
Odgovori na šesto vprašanje spletnega vprašalnika (»Menite, da bi
lahko vaše obvladovanje igralskih veščin in dodatna znanja, ki bi jih prido-
bili na delavnicah z gledališkimi strokovnjaki, vplivala na raven motivaci-
je učencev za pouk matematike?«) pa so pokazali zlasti na to, da učitelji
nizko motivacijo pripisujejo več dejavnikom, kajti večina jih je odgovori-
la »Ne vem« (48 odstotkov), 33 odstotkov je prepričanih, da bi jim obvla
dovanje igralskih veščin in dodatna znanja koristila pri poučevanju, 20 pa,
da temu ni tako.
106
