Page 105 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 105
a. bajda gorela ■ umetnost in matematika: problem motivacije ...
preučevalnega dela v razredu. Tako, meni Šorgo, bo tudi najbolj neinova-
tiven »učitelj »po sili« razvijal ustvarjalnost svojih učencev« (ibid.: 63).
Odgovori učiteljev na vprašalnik o motivaciji za pouk
matematike
Na spletni vprašalnik je odgovarjalo 492 učiteljev, od tega jih je 388 učitel-
jic in učiteljev matematike vprašalnik izpolnilo do te mere zadovoljivo, da
je iz prejetih odgovorov mogoča obdelava podatkov. Od tega je anketo
izpolnilo 80 učiteljev matematike na razredni stopnji (1. do 5. razred os-
novne šole), 184 učiteljev na predmetni stopnji (6. do 9. razred osnovne
šole), 92 učiteljev matematike v 1. do 4. letniku gimnazije in 30 učiteljev
matematike v 1. do 4. letniku druge srednje šole.
Prvo vprašanje se je glasilo: »Menite, da je motivacija za pouk
matematike med učenci, ki jih poučujete, nizka?«
Od vseh vprašanih jih 40 odstotkov meni, da je motivacija za pouk
matematike med učenci, ki jih poučujejo, nizka, 60 odstotkov vprašanih
učiteljev pa je odgovorilo, da se jim motivacija za pouk matematike med
učenci, ki jih poučujejo, ne zdi nizka. Med, v našem spletnem vprašalni-
ku vprašanimi, učitelji smo na vprašanje o razlogih za nizko motivacijo za
pouk matematike večkrat naleteli na odgovor, da je tako zaradi težavnos-
ti predmeta in slabega predznanja.
Drugo vprašanje se je glasilo: »Kaj je po vašem mnenju razlog, da je
motivacija za pouk matematike nizka?«
Učitelji so odgovarjali, da je temu tako, ker se »večina učencev uči
za oceno in ne za to, da bi osvojili znanje«, da je za nizko motivacijo kri-
va »sedanja družbena situacija, neuglednost znanja, vlaganja truda v delo
…«. Učitelji so v odgovorih na to vprašanje poudarili tudi pomembnost
sprotnega dela in pomanjkanje delovnih navad: »Matematika zahteva
redno (vsakodnevno) delo, česar pa vsaj polovica učencev ni pripravljena
početi. Zato se seveda pojavljajo težave. S področjem, kjer ima težave, pa
se malokdo z veseljem ukvarja.«
Nekaj vprašanih učiteljev tudi meni, da problem ni v matematiki,
temveč v motivaciji za pouk na splošno, več jih meni, da so za nastalo situ-
acijo krive družbene razmere.
Ena od učiteljic je odgovorila, da je za nizko motivacijo kriva kombi-
nacija slabih delovnih navad, slabega predznanja in načina dela v devetlet-
ki ter previsoke samopodobe. S kombinacijo nalog, pri katerih naj bi uč-
encu pomagali drugi (učitelji, starši), naj bi tako z malo vloženega lastnega
dela in truda prišel do ocene odlično. Dva učitelja oz. učiteljici sta izra-
zila/-i izrazito podobno mnenje o tem, da je pubertetnike izjemno težko
poučevati in da morajo imeti zlasti fantje v tem obdobju zelo jasno izražen
103
preučevalnega dela v razredu. Tako, meni Šorgo, bo tudi najbolj neinova-
tiven »učitelj »po sili« razvijal ustvarjalnost svojih učencev« (ibid.: 63).
Odgovori učiteljev na vprašalnik o motivaciji za pouk
matematike
Na spletni vprašalnik je odgovarjalo 492 učiteljev, od tega jih je 388 učitel-
jic in učiteljev matematike vprašalnik izpolnilo do te mere zadovoljivo, da
je iz prejetih odgovorov mogoča obdelava podatkov. Od tega je anketo
izpolnilo 80 učiteljev matematike na razredni stopnji (1. do 5. razred os-
novne šole), 184 učiteljev na predmetni stopnji (6. do 9. razred osnovne
šole), 92 učiteljev matematike v 1. do 4. letniku gimnazije in 30 učiteljev
matematike v 1. do 4. letniku druge srednje šole.
Prvo vprašanje se je glasilo: »Menite, da je motivacija za pouk
matematike med učenci, ki jih poučujete, nizka?«
Od vseh vprašanih jih 40 odstotkov meni, da je motivacija za pouk
matematike med učenci, ki jih poučujejo, nizka, 60 odstotkov vprašanih
učiteljev pa je odgovorilo, da se jim motivacija za pouk matematike med
učenci, ki jih poučujejo, ne zdi nizka. Med, v našem spletnem vprašalni-
ku vprašanimi, učitelji smo na vprašanje o razlogih za nizko motivacijo za
pouk matematike večkrat naleteli na odgovor, da je tako zaradi težavnos-
ti predmeta in slabega predznanja.
Drugo vprašanje se je glasilo: »Kaj je po vašem mnenju razlog, da je
motivacija za pouk matematike nizka?«
Učitelji so odgovarjali, da je temu tako, ker se »večina učencev uči
za oceno in ne za to, da bi osvojili znanje«, da je za nizko motivacijo kri-
va »sedanja družbena situacija, neuglednost znanja, vlaganja truda v delo
…«. Učitelji so v odgovorih na to vprašanje poudarili tudi pomembnost
sprotnega dela in pomanjkanje delovnih navad: »Matematika zahteva
redno (vsakodnevno) delo, česar pa vsaj polovica učencev ni pripravljena
početi. Zato se seveda pojavljajo težave. S področjem, kjer ima težave, pa
se malokdo z veseljem ukvarja.«
Nekaj vprašanih učiteljev tudi meni, da problem ni v matematiki,
temveč v motivaciji za pouk na splošno, več jih meni, da so za nastalo situ-
acijo krive družbene razmere.
Ena od učiteljic je odgovorila, da je za nizko motivacijo kriva kombi-
nacija slabih delovnih navad, slabega predznanja in načina dela v devetlet-
ki ter previsoke samopodobe. S kombinacijo nalog, pri katerih naj bi uč-
encu pomagali drugi (učitelji, starši), naj bi tako z malo vloženega lastnega
dela in truda prišel do ocene odlično. Dva učitelja oz. učiteljici sta izra-
zila/-i izrazito podobno mnenje o tem, da je pubertetnike izjemno težko
poučevati in da morajo imeti zlasti fantje v tem obdobju zelo jasno izražen
103
