Page 223 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel

povzetki

special attention is paid to the educational scientific relevant question of
the (non)complementarity of principles of equity and efficiency in pur­
suing common European educational goals. In the conclusion, we expla­
in why these insights are crucially important for respecting basic national
principles and the sovereign strategic development of national educatio­
nal system.
Key words: EU, new modes of governance, neoliberalism, efficiency, equi­
ty, Slovenia
Mojca Štraus

Trendi v socialno-ekonomskem in kulturnem gradientu
iz raziskave PISA med letoma 2009 in 2012 po slovenskih
regijah

V članku z uporabo podatkov PISA 2009 in PISA 2012 analiziramo tren­
de v dosežkih bralne, matematične in naravoslovne pismenosti po sloven­
skih regijah v obdobju med 2009 in 2012.
Članek naslavlja povezanost dosežkov s socialno-ekonomskim in kultur­
nim ozadjem učenk in učencev ter kakšne trende lahko zaznamo v tej po­
vezanosti v omenjenem obdobju po regijah. To smo ugotavljali z analizo
socialno-ekonomskega in kulturnega gradienta.
Ob tem, da so bili na ravni države socialno-ekonomski in kulturni status
ter dosežki v tem obdobju stabilni, je analiza podatkov po posameznih re­
gijah je pokazala, da tudi po regijah v obravnavanem obdobju ni bilo spre­
memb v socialno-ekonomskem in kulturnem statusu, glede dosežkov pa
so se po posameznih regijah pokazale zanimive razlike. Pozitivni rezulta­
ti, ki se kažejo tako skozi zvišanje dosežkov kot skozi znižanje vpliva so­
cialno-ekonomskega in kulturnega statusa nanje, so se za vsa tri področja
pismenosti (čeprav ne za vsa z enako statistično rigoroznostjo) pokazali za
Pomursko in Podravsko regijo. Podobne ugotovitve nakazujejo tudi rezul­
tati za Notranjsko-kraško regijo (tudi za to regijo ne v vseh primerih z ena­
ko statistično rigoroznostjo). Čeprav se je v enem primeru, v Jugovzhodni
Sloveniji pri naravoslovni pismenosti pokazal statistično pomemben po­
rast v naklonu gradienta, pa lahko za vsa tri področja pismenosti v večini
regij ugotovimo splošno tendenco o nižanju vpliva socialno-ekonomskega
in kulturnega statusa na dosežke učenk in učencev.
Izkaz podobnih tendenc pri vseh treh področjih (bralna, matematična in
naravoslovna pismenosti), in še posebno primer statistično bolj rigorozno
preverjenih rezultatov za Pomursko in Podravsko regijo je mogoče razu­
meti tudi tako, da imajo lahko ukrepi za zviševanje kakovosti dosežkov in
zmanjševanje njihove s socialno-ekonomskim in kulturnim ozadjem po­

221