Page 221 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 221
povzetki

that they would be able to establish themselves as such, they could repre­
sent an important element of future societies that are supposed to resist
neoliberal marketization of public spheres and reach beyond the commo­
dified and wage labour societies.
Key words: education, rationalities, community centres, hybrid economies
Ana Mladenović

Pomen intersekcionalnega pristopa pri obravnavi
kompleksnih neenakosti

Kritična uporaba intersekcionalnega pristopa je za obravnavo kompleks­
nih neenakosti v edukacijskem raziskovanju ključnega pomena, saj pred­
stavlja enega izmed poskusov presega obravnave neenakosti kot indi­
vidualnih in partikularnih razlik posameznikov ter postavlja okvir za
razumevanje neenakosti kot strukturno pogojenih. V članku bomo anali­
zirali ospoljene neenakosti in prikazali, kako spol v kombinaciji z drugimi
socialnimi kategorijami vpliva na izobraževalne izkušnje in rezultate. Iz­
hajajoč iz intersekcionalne perspektive bomo kontekstualizirali moralno
paniko, ki se veže na slabše (in zato za mnoge zelo zaskrbljujoče) izobraže­
valne rezultate fantov. Pri tem bomo uporabili večnivojski konceptualni
model A. M. Núñez (2014), s katerim želimo opozoriti na heterogenost in
pluralnost socialnih kategorij, ki delujejo na različnih nivojih in v specifič­
nem zgodovinskem kontekstu, skozi medsebojno interakcijo pa dinami­
ka socialnih razmerij moči vpliva na izobraževalno izkušnjo ter rezultate
učencev in učenk. Ti tako niso zgolj nevtralni odsevi njihovega osebne­
ga (ne)znanja, pač pa impresije, v katerih se zrcalijo kompleksni prepleti
družbenih razmerij moči.
Ključne besede: intersekcionalnost, kompleksne neenakosti, izobraževa­
nje, konceptualni model

The importance of intersectional approach in addressing
complex inequalities

When addressing complex inequalities in educational research, the inter­
sectional approach should be critically employed. Indeed, intersectionali­
ty represents an attempt to go beyond addressing inequalities as particu­
lar differences of individuals, while laying a framework for understanding
them as structurally conditioned. The paper analyses gendered inequali­
ties and displays the multiple ways in which gender, in combination with
other social categories, influences educational experiences and results.
Using the intersectional approach, the moral panic, which stems from su­
pposedly low (and thus for many highly worrisome) educational achieve­

219
   216   217   218   219   220   221   222   223   224   225   226