Page 225 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 225
povzetki
govzhodna Slovenija region and the Podravska region. Relatively lower
inequality was found in the Notranjsko-kraška region, the Koroška re
gion, the Savinjska region and the Pomurska region. These findings hold
for both the slope and the strength of the relationship between the achie
vements and the socio-economic and cultural background. A general fin
ding is suggested that higher inequalities are found in the regions with hi
gher average achievements, however the results for the Notranjsko-kraka
region show that this is not always the case.
Key words: PISA, reading literacy, mathematics literacy, science literacy,
socio-economic gradient, statistical regions
Ana Kozina
Razvijanje čustvenih in socialnih spretnosti za doseganje
pravičnosti in učinkovitosti izobraževalnega sistema:
odnos med anksioznostjo in učnimi dosežki
V prispevku izpostavljamo pomen podpore celostnemu razvoju vseh učen
cev in dijakov (načelo pravičnosti) za doseganje višjih učnih dosežkov
(učinkovitost). V primerih, ko šola razvija in podpira celostni razvoj, ki
vključuje tudi razvoj čustvenih in socialnih spretnosti, to manjša anksioz
nost učencev in dijakov ter spodbudno vpliva na učno uspešnost (Durlak,
2011). Ker anksioznost moti proces učenja in se povezuje z nizkimi učnimi
dosežki (Mazzone et al., 2007), je potrebna podpora čustvenemu in social
nemu razvoju, da zagotovimo enake možnosti za učni uspeh tudi tistim
učencem in dijakom, ki doživljajo višje ravni anksioznosti. Ožje povezave
med anksioznostjo in učno uspešnostjo smo v članku preverili empirično
na podatkih raziskave PISA. Zanimala nas je napovedna moč posameznih
oblik anksioznosti, testne in matematične anksioznosti, za bralno, mate
matično in naravoslovno pismenost. V regresijskih analizah smo uporabili
podatke raziskave PISA 2012 (N = 8405) in PISA 2015 (N= 6372). Ugoto
vili smo, da lahko s podatkom o matematični anksioznosti dijakinj in dija
kov v letu 2012 pomembno napovemo njihovo bralno, matematično in na
ravoslovno pismenost v raziskavi PISA 2012 (tudi ob vključitvi izobrazbe
staršev). Podobno lahko matematično in naravoslovno (ne pa tudi bralne)
pismenost napovemo v letu 2015 iz podatka o testni anksioznosti dijakinj
in dijakov (tudi ob vključitvi izobrazbe staršev). Višje ravni matematične
in testne anksioznosti se povezujejo z nižjimi ravnmi bralne, matematične
in naravoslovne pismenosti. V sklopu razmisleka o pravičnosti ter zagota
vljanja enakih možnosti nas je zanimal odnos med anksioznostjo (mate
matično in testno) ter socialno-ekonomskim statusom dijakinj in dijakov
na eni strani in njihovim spolom na drugi. Zanimalo nas je, katere so tiste
223
govzhodna Slovenija region and the Podravska region. Relatively lower
inequality was found in the Notranjsko-kraška region, the Koroška re
gion, the Savinjska region and the Pomurska region. These findings hold
for both the slope and the strength of the relationship between the achie
vements and the socio-economic and cultural background. A general fin
ding is suggested that higher inequalities are found in the regions with hi
gher average achievements, however the results for the Notranjsko-kraka
region show that this is not always the case.
Key words: PISA, reading literacy, mathematics literacy, science literacy,
socio-economic gradient, statistical regions
Ana Kozina
Razvijanje čustvenih in socialnih spretnosti za doseganje
pravičnosti in učinkovitosti izobraževalnega sistema:
odnos med anksioznostjo in učnimi dosežki
V prispevku izpostavljamo pomen podpore celostnemu razvoju vseh učen
cev in dijakov (načelo pravičnosti) za doseganje višjih učnih dosežkov
(učinkovitost). V primerih, ko šola razvija in podpira celostni razvoj, ki
vključuje tudi razvoj čustvenih in socialnih spretnosti, to manjša anksioz
nost učencev in dijakov ter spodbudno vpliva na učno uspešnost (Durlak,
2011). Ker anksioznost moti proces učenja in se povezuje z nizkimi učnimi
dosežki (Mazzone et al., 2007), je potrebna podpora čustvenemu in social
nemu razvoju, da zagotovimo enake možnosti za učni uspeh tudi tistim
učencem in dijakom, ki doživljajo višje ravni anksioznosti. Ožje povezave
med anksioznostjo in učno uspešnostjo smo v članku preverili empirično
na podatkih raziskave PISA. Zanimala nas je napovedna moč posameznih
oblik anksioznosti, testne in matematične anksioznosti, za bralno, mate
matično in naravoslovno pismenost. V regresijskih analizah smo uporabili
podatke raziskave PISA 2012 (N = 8405) in PISA 2015 (N= 6372). Ugoto
vili smo, da lahko s podatkom o matematični anksioznosti dijakinj in dija
kov v letu 2012 pomembno napovemo njihovo bralno, matematično in na
ravoslovno pismenost v raziskavi PISA 2012 (tudi ob vključitvi izobrazbe
staršev). Podobno lahko matematično in naravoslovno (ne pa tudi bralne)
pismenost napovemo v letu 2015 iz podatka o testni anksioznosti dijakinj
in dijakov (tudi ob vključitvi izobrazbe staršev). Višje ravni matematične
in testne anksioznosti se povezujejo z nižjimi ravnmi bralne, matematične
in naravoslovne pismenosti. V sklopu razmisleka o pravičnosti ter zagota
vljanja enakih možnosti nas je zanimal odnos med anksioznostjo (mate
matično in testno) ter socialno-ekonomskim statusom dijakinj in dijakov
na eni strani in njihovim spolom na drugi. Zanimalo nas je, katere so tiste
223
