Page 203 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 203
vendramin, m.šimenc ■ preizkušanje enakosti med spoli v izobraževanju ...
no znova predstavljen v okviru »opozicijske dinamike« neuspeha fantov
(ibid.: str. 479) – kot da uspeh deklic sam na sebi pomeni neuspeh dečkov,
oziroma da uspeh deklic na testih pomeni uspeh deklic kot tak, na vseh
ravneh in po vsej vertikali.
V tej zvezi je treba izpostaviti tudi tole:
Konstruiranje spolnega binarizma in homogenosti dveh spolnih skupin,
ki poteka v pozitivistično naravnanem raziskovanju, je treba razgraditi
zaradi učinkov aplikativnih rezultatov na pedagoško prakso in struktu-
riranje oziroma reproduciranje odnosov spolne neenakosti v tem okvi-
ru. Poleg spolne diskriminacije so opazna znanstvenoraziskovalna sou-
stvarjanja še drugih oblik diskriminacije; te prav tako kot spol preučuje
feministična teorija, navsezadnje tudi v okviru sodobnega prispevka k
metodologiji, ki spolne diskriminacije in družbene izključitve povezuje
z drugimi izključitvami in družbeno-kulturnimi pogoji ... (Vendramin
in Šribar, 2010: str. 158.)15
Torej je raziskave o razlikah med spoloma v izobraževalnih dosež
kih treba uporabljati previdno, saj so lahko stereotipne ali pristranske. Po
leg tega morda ne merijo najpomembnejših spretnosti in znanja ter nima
jo nujno napovedne vrednosti glede prihodnjih (akademskih) zmožnosti
(Plevnik, 2010). Implikacijo, da je »raziskovanje« homogena in nekontra
diktorna množina vednosti, ki jo je preprosto treba »prebrati« in pretvo
riti v pragmatičen, jasen jezik, ki ga oblikovalci politik potem uporabijo, je
treba problematizirati, saj je raziskovalne podatke vedno treba interpreti
rati, te interpretacije pa se pogosto spreminjajo glede na vsakokratne vre
dnote in agende (Allington, nav. po Lees, 2007).16 Ali drugače: nujen je
raziskovalni proces, ki vključuje refleksijo produkcije vednosti in izvajanja
oblasti (Ramazanoğlu, 2002: str. 118 in nasl.).
Implikacije so jasne: samo opisna statistika ali izkustveni podatki o
deklicah ali ženskah še ne konstituirajo emancipatornega (feministične
ga) raziskovanja. Feministično raziskovanje mora biti del procesa, v ka
terem se neenakosti ne le opisujejo, ampak tudi reflektirajo in spodbijajo
(prim. Gorelick, 1991: str. 462). Če je razlaga razlik v dosežkih dečkov in
15 Podrobneje presečne neenakosti tematizira Ana Mladenović v pričujoči številki Šolskega
polja (gl. Mladenović, 2016), ki pravi, da je prednost intersekcionalnega modela izobraževal-
nih izkušenj v tem, da naslavlja tako identitetno raven, kulturno in socialno perspektivo,
kot tudi širši strukturni (tj. ekonomski, politični) kontekst, s tem pa predstavlja možnost
prekinitve ozkih, binarnih konceptualizacij in kritičen vpogled v šolsko izkušnjo fantov in
deklet.
16 Opozoriti torej velja pred poenostavljenimi dihotomijami, politiziranimi edukacijskimi
diskurzi in ali-ali definicijami (»dobra politika«, »prava pedagogika«, »uspešno učenje«),
ki jih ni mogoče preprosto generalizirati.
201
no znova predstavljen v okviru »opozicijske dinamike« neuspeha fantov
(ibid.: str. 479) – kot da uspeh deklic sam na sebi pomeni neuspeh dečkov,
oziroma da uspeh deklic na testih pomeni uspeh deklic kot tak, na vseh
ravneh in po vsej vertikali.
V tej zvezi je treba izpostaviti tudi tole:
Konstruiranje spolnega binarizma in homogenosti dveh spolnih skupin,
ki poteka v pozitivistično naravnanem raziskovanju, je treba razgraditi
zaradi učinkov aplikativnih rezultatov na pedagoško prakso in struktu-
riranje oziroma reproduciranje odnosov spolne neenakosti v tem okvi-
ru. Poleg spolne diskriminacije so opazna znanstvenoraziskovalna sou-
stvarjanja še drugih oblik diskriminacije; te prav tako kot spol preučuje
feministična teorija, navsezadnje tudi v okviru sodobnega prispevka k
metodologiji, ki spolne diskriminacije in družbene izključitve povezuje
z drugimi izključitvami in družbeno-kulturnimi pogoji ... (Vendramin
in Šribar, 2010: str. 158.)15
Torej je raziskave o razlikah med spoloma v izobraževalnih dosež
kih treba uporabljati previdno, saj so lahko stereotipne ali pristranske. Po
leg tega morda ne merijo najpomembnejših spretnosti in znanja ter nima
jo nujno napovedne vrednosti glede prihodnjih (akademskih) zmožnosti
(Plevnik, 2010). Implikacijo, da je »raziskovanje« homogena in nekontra
diktorna množina vednosti, ki jo je preprosto treba »prebrati« in pretvo
riti v pragmatičen, jasen jezik, ki ga oblikovalci politik potem uporabijo, je
treba problematizirati, saj je raziskovalne podatke vedno treba interpreti
rati, te interpretacije pa se pogosto spreminjajo glede na vsakokratne vre
dnote in agende (Allington, nav. po Lees, 2007).16 Ali drugače: nujen je
raziskovalni proces, ki vključuje refleksijo produkcije vednosti in izvajanja
oblasti (Ramazanoğlu, 2002: str. 118 in nasl.).
Implikacije so jasne: samo opisna statistika ali izkustveni podatki o
deklicah ali ženskah še ne konstituirajo emancipatornega (feministične
ga) raziskovanja. Feministično raziskovanje mora biti del procesa, v ka
terem se neenakosti ne le opisujejo, ampak tudi reflektirajo in spodbijajo
(prim. Gorelick, 1991: str. 462). Če je razlaga razlik v dosežkih dečkov in
15 Podrobneje presečne neenakosti tematizira Ana Mladenović v pričujoči številki Šolskega
polja (gl. Mladenović, 2016), ki pravi, da je prednost intersekcionalnega modela izobraževal-
nih izkušenj v tem, da naslavlja tako identitetno raven, kulturno in socialno perspektivo,
kot tudi širši strukturni (tj. ekonomski, politični) kontekst, s tem pa predstavlja možnost
prekinitve ozkih, binarnih konceptualizacij in kritičen vpogled v šolsko izkušnjo fantov in
deklet.
16 Opozoriti torej velja pred poenostavljenimi dihotomijami, politiziranimi edukacijskimi
diskurzi in ali-ali definicijami (»dobra politika«, »prava pedagogika«, »uspešno učenje«),
ki jih ni mogoče preprosto generalizirati.
201
