Page 202 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 202
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
ja o kompleksnosti tega samoopolnomočenja ali kritičnega razumevanja
družbenih kontekstov, v katerih so opolnomočenje in druge feministič
ne vrednote prisvojene – a to v imenu ohranjanja statusa quo in na račun
nerazumevanja drugih družbenih delitev (poleg seveda tudi nekritičnega
razmerja do dominantnih komercialnih reprezentacij seksualnosti in od
sotnostjo kolektivne identifikacije, vezane na spol ali feminizem).14 Zara
di tega je postalo »opolnomočenje« tako problematično (Budgeon, 2011:
str. 287–288).
Spol(i) in šola danes
Kot je bilo že omenjeno zgoraj, v razdelku, v katerem orisujeva problemski
kontekst pričujočega prispevka, bo v končni fazi šlo predvsem za proble
matizacijo raziskovalnih trendov vzgoje in izobraževanja, tistih, ki jih po
rajajo neoliberalni/postfeministični pogoji. S tem v zvezi je treba tudi
opozoriti, da konceptualizacija spola kot abstraktne, samostoječe »spre
menljivke«, ki se opira na binarnost moško/žensko, ni izmislek edukacij
skih raziskav, pač pa, kot pravi Jessica Ringrose, dediščina liberalnega fe
minizma – njegove konceptualizacije spola so neposredno vodile v ozko
zamišljena merjenja uspešnosti glede na razliko med spoloma, ki jih se
daj uporabljajo oblikovalci politik pri »dokazovanju« visokih rezultatov
deklic, učinkovitosti šol oziroma šolskega sistema in enakosti med spo
loma bolj na splošno (Ringrose, 2007: str. 473). In kar je nemara najpo
membnejše: konceptualizacija spola kot »očitne spremenljivke« naj bi
tako omogočala nedvoumno merjenje (ne)enakosti v denimo edukacij
skih raziskavah. Ta spolna (ne)enačba »iztrga spol iz sociokulturnega
konteksta ter se zanaša na abstrakten in nelociran ideal enakosti« (ibid.).
Vse to ima za posledico manj ustrezne ali celo neustrezne ukrepe v posku
sih »saniranja« oziroma »izboljšanja« obstoječih (domnevno) neustrez
nih edukacijskih situacij, politik in načinov.
Z drugimi besedami, »tradicionalno« merjenje učinkovitosti šol in
spopadanje z neenakostjo potekata skozi »ospoljene« meritve, v katerih
se primerja dosežke deklic in fantov – na ta način se vzpostavlja »vrzel
med spoloma« (gender gap), ki je statistično dokazana, ne pa tudi splošno
generalizabilna (Gorard, nav. po Ringrose, 2007: str. 478). Ugotavljanje
uspeha po spolu nudi izjemno preprost, a dramatično poenostavljen krite
rij za izkazovanje šolske učinkovitosti v okviru enakosti med spoli (ibid.).
Kar dodatno onemogoča ustrezne vpoglede, je to, da je uspeh deklic ved
14 O tem obširno na več mestih piše Angela McRobbie (prim. McRobbie, 2012; 2007), ki
izpostavlja preoblikovanje neenakosti med spoli, ki so sedaj integralni del globalnih neo
liberalnih gospodarskih politik. Priložnosti, ki so dane ženskam, so povezane z novimi
vrednotami kompetitivne individualizacije (McRobbie, 2007: str. 728) – to je »prokapi-
talistični, na žensko osredotočeni repertoar« (McRobbie, 2012: str. 158).
200
ja o kompleksnosti tega samoopolnomočenja ali kritičnega razumevanja
družbenih kontekstov, v katerih so opolnomočenje in druge feministič
ne vrednote prisvojene – a to v imenu ohranjanja statusa quo in na račun
nerazumevanja drugih družbenih delitev (poleg seveda tudi nekritičnega
razmerja do dominantnih komercialnih reprezentacij seksualnosti in od
sotnostjo kolektivne identifikacije, vezane na spol ali feminizem).14 Zara
di tega je postalo »opolnomočenje« tako problematično (Budgeon, 2011:
str. 287–288).
Spol(i) in šola danes
Kot je bilo že omenjeno zgoraj, v razdelku, v katerem orisujeva problemski
kontekst pričujočega prispevka, bo v končni fazi šlo predvsem za proble
matizacijo raziskovalnih trendov vzgoje in izobraževanja, tistih, ki jih po
rajajo neoliberalni/postfeministični pogoji. S tem v zvezi je treba tudi
opozoriti, da konceptualizacija spola kot abstraktne, samostoječe »spre
menljivke«, ki se opira na binarnost moško/žensko, ni izmislek edukacij
skih raziskav, pač pa, kot pravi Jessica Ringrose, dediščina liberalnega fe
minizma – njegove konceptualizacije spola so neposredno vodile v ozko
zamišljena merjenja uspešnosti glede na razliko med spoloma, ki jih se
daj uporabljajo oblikovalci politik pri »dokazovanju« visokih rezultatov
deklic, učinkovitosti šol oziroma šolskega sistema in enakosti med spo
loma bolj na splošno (Ringrose, 2007: str. 473). In kar je nemara najpo
membnejše: konceptualizacija spola kot »očitne spremenljivke« naj bi
tako omogočala nedvoumno merjenje (ne)enakosti v denimo edukacij
skih raziskavah. Ta spolna (ne)enačba »iztrga spol iz sociokulturnega
konteksta ter se zanaša na abstrakten in nelociran ideal enakosti« (ibid.).
Vse to ima za posledico manj ustrezne ali celo neustrezne ukrepe v posku
sih »saniranja« oziroma »izboljšanja« obstoječih (domnevno) neustrez
nih edukacijskih situacij, politik in načinov.
Z drugimi besedami, »tradicionalno« merjenje učinkovitosti šol in
spopadanje z neenakostjo potekata skozi »ospoljene« meritve, v katerih
se primerja dosežke deklic in fantov – na ta način se vzpostavlja »vrzel
med spoloma« (gender gap), ki je statistično dokazana, ne pa tudi splošno
generalizabilna (Gorard, nav. po Ringrose, 2007: str. 478). Ugotavljanje
uspeha po spolu nudi izjemno preprost, a dramatično poenostavljen krite
rij za izkazovanje šolske učinkovitosti v okviru enakosti med spoli (ibid.).
Kar dodatno onemogoča ustrezne vpoglede, je to, da je uspeh deklic ved
14 O tem obširno na več mestih piše Angela McRobbie (prim. McRobbie, 2012; 2007), ki
izpostavlja preoblikovanje neenakosti med spoli, ki so sedaj integralni del globalnih neo
liberalnih gospodarskih politik. Priložnosti, ki so dane ženskam, so povezane z novimi
vrednotami kompetitivne individualizacije (McRobbie, 2007: str. 728) – to je »prokapi-
talistični, na žensko osredotočeni repertoar« (McRobbie, 2012: str. 158).
200
