Page 199 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 199
vendramin, m.šimenc ■ preizkušanje enakosti med spoli v izobraževanju ...
leta bolje kot fantje izkoriščajo ponudbo višjih stopenj izobraževanja in
da je med diplomiranimi na terciarni stopnji pomembno več deklet kot
fantov;6 sprašuje se, ali je izobraževanje učenk in deklet kakovostnejše, ter
ugotavlja, da razlike v znanju po programih in stopnjah izobrazbe po spo
lu postajajo širši družbeni problem (Krek in Metljak, 2011: str. 37 in nasl.).7
V to smer se lahko samo malce obrnemo, ker je preveč kompleksna za
natančno obravnavo na tem mestu. Ni natančno povedano, kaj to pravza
prav pomeni – ali fantje potrebujejo druge pristope, imajo drugačne kog
nitivne sposobnosti, ki so stvar biologije ali pa tudi ne ... Od tod morda
ni več (dosti) daleč do razprave o smiselnosti po spolu ločenih šol (tega v
slovenskem prostoru sicer še ni bilo zaslediti), kot poteka ali je potekala v
anglo-ameriškemu svetu. Kot piše Robin Truth Goodman, trditve, da je
koedukacija boljša ali slabša kot po spolu ločeno šolanje, kar prosijo, da
bi si zastavili vprašanje, kaj pravzaprav je boljše šolanje in za koga (Truth
Goodman, 2013: str. 119). Opozoriti pa velja tudi, da gre disparitete med
uspehom dečkov in deklic pripisati konvergenci rase, kulture in razreda,
kar je kompleksen zbir dejavnikov, ki segajo onstran zgolj delitev po spolu
(ibid.: str. 120). Morda bi bilo treba določiti tudi, kaj pravzaprav šteje kot
uspešno in/ali kvalitetno šolanje.
Razvidno je, da se je dikcija v Beli knjigi spremenila, kar je seveda ra
zumljivo tudi zaradi časovnega razpona in spremenjenih družbenih raz
mer, ki prinašajo drugačne poudarke. Vendar pa je leta 2011 tudi že zazna
ti odbleske »nove planetarne vulgate« (Bourdieu in Wacquant, 2003: str.
57),8 ki jo uvaja izrazje odličnost, vseživljenjsko učenje, promocija poklicev
od vrtca naprej (to je izrazje iz nove Bele knjige).
To seveda ni podrobna primerjalna ali diskurzivna analiza obeh be
lih knjig. Gre le za to, da bi 1) opozorila na spremenjene poudarke (premik
od denimo govora o pravicah deklic k spraševanju o morebitni večji kako
6 Prim. npr. http://www.uravnotezenost.si/ – na terciarni stopnji jih res diplomira pomemb
no več (tj. 60 odstotkov), a na visokih položajih v gospodarstvu in politiki jih je malo, kot je
na spletni strani tudi grafično prikazano.
7 Kot je v nadaljevanju tega dela Bele knjige ustrezno ugotovljeno, »ta dejstva [med drugim gre
za številčno prevlado deklet v t. i. bolj zahtevnih programih in v terciarnem izobraževanju]
postavljajo različna sistemska vprašanja in zahtevajo kompleksno analizo in interpretacijo,
ki v Sloveniji še ni bila opravljena« (Krek in Metljak, 2011: str. 38). Zastavljeno je vprašanje,
ali imajo ključno vlogo kulturno pogojena prepričanja, možnosti zaposlovanja, ali je izo-
braževanje dijakinj kakovostnejše in ali vzgojno-izobraževalni sistem fantom zagotavlja
manj možnosti za pridobitev kakovostnega znanja in izobrazbe (ibid.). Dodati je treba, da
bi bilo nujno razmisliti o dehomogenizaciji obeh spolnih skupin.
8 V nadaljevanju avtorja opozarjata, da je razširjenost te vulgate rezultat novega tipa imperia
lizma, posebnost katerega je v tem, da posplošuje partikularizme, povezane z zgodovin-
skimi izkušnjami, na način, da jih naredi za napačno razumljene in tako prepoznane kot
univerzalne – pretveza očitne dehistorizacije (ibid.).
197
leta bolje kot fantje izkoriščajo ponudbo višjih stopenj izobraževanja in
da je med diplomiranimi na terciarni stopnji pomembno več deklet kot
fantov;6 sprašuje se, ali je izobraževanje učenk in deklet kakovostnejše, ter
ugotavlja, da razlike v znanju po programih in stopnjah izobrazbe po spo
lu postajajo širši družbeni problem (Krek in Metljak, 2011: str. 37 in nasl.).7
V to smer se lahko samo malce obrnemo, ker je preveč kompleksna za
natančno obravnavo na tem mestu. Ni natančno povedano, kaj to pravza
prav pomeni – ali fantje potrebujejo druge pristope, imajo drugačne kog
nitivne sposobnosti, ki so stvar biologije ali pa tudi ne ... Od tod morda
ni več (dosti) daleč do razprave o smiselnosti po spolu ločenih šol (tega v
slovenskem prostoru sicer še ni bilo zaslediti), kot poteka ali je potekala v
anglo-ameriškemu svetu. Kot piše Robin Truth Goodman, trditve, da je
koedukacija boljša ali slabša kot po spolu ločeno šolanje, kar prosijo, da
bi si zastavili vprašanje, kaj pravzaprav je boljše šolanje in za koga (Truth
Goodman, 2013: str. 119). Opozoriti pa velja tudi, da gre disparitete med
uspehom dečkov in deklic pripisati konvergenci rase, kulture in razreda,
kar je kompleksen zbir dejavnikov, ki segajo onstran zgolj delitev po spolu
(ibid.: str. 120). Morda bi bilo treba določiti tudi, kaj pravzaprav šteje kot
uspešno in/ali kvalitetno šolanje.
Razvidno je, da se je dikcija v Beli knjigi spremenila, kar je seveda ra
zumljivo tudi zaradi časovnega razpona in spremenjenih družbenih raz
mer, ki prinašajo drugačne poudarke. Vendar pa je leta 2011 tudi že zazna
ti odbleske »nove planetarne vulgate« (Bourdieu in Wacquant, 2003: str.
57),8 ki jo uvaja izrazje odličnost, vseživljenjsko učenje, promocija poklicev
od vrtca naprej (to je izrazje iz nove Bele knjige).
To seveda ni podrobna primerjalna ali diskurzivna analiza obeh be
lih knjig. Gre le za to, da bi 1) opozorila na spremenjene poudarke (premik
od denimo govora o pravicah deklic k spraševanju o morebitni večji kako
6 Prim. npr. http://www.uravnotezenost.si/ – na terciarni stopnji jih res diplomira pomemb
no več (tj. 60 odstotkov), a na visokih položajih v gospodarstvu in politiki jih je malo, kot je
na spletni strani tudi grafično prikazano.
7 Kot je v nadaljevanju tega dela Bele knjige ustrezno ugotovljeno, »ta dejstva [med drugim gre
za številčno prevlado deklet v t. i. bolj zahtevnih programih in v terciarnem izobraževanju]
postavljajo različna sistemska vprašanja in zahtevajo kompleksno analizo in interpretacijo,
ki v Sloveniji še ni bila opravljena« (Krek in Metljak, 2011: str. 38). Zastavljeno je vprašanje,
ali imajo ključno vlogo kulturno pogojena prepričanja, možnosti zaposlovanja, ali je izo-
braževanje dijakinj kakovostnejše in ali vzgojno-izobraževalni sistem fantom zagotavlja
manj možnosti za pridobitev kakovostnega znanja in izobrazbe (ibid.). Dodati je treba, da
bi bilo nujno razmisliti o dehomogenizaciji obeh spolnih skupin.
8 V nadaljevanju avtorja opozarjata, da je razširjenost te vulgate rezultat novega tipa imperia
lizma, posebnost katerega je v tem, da posplošuje partikularizme, povezane z zgodovin-
skimi izkušnjami, na način, da jih naredi za napačno razumljene in tako prepoznane kot
univerzalne – pretveza očitne dehistorizacije (ibid.).
197
