Page 200 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 200
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
vosti izobraževanja deklic, ki da so zato v prednosti pred dečki) in 2) utr
dila teren za uvedbo problematike (ne)enakosti spolov, ki jo ti poudarki
pravzaprav prikrivajo oz. spreobračajo. Lahko bi rekli, da je zaznan pre
mik od politik, ki so se ukvarjale s »krivičnim« obravnavanjem deklic,
k politiki, na katero so vplivale in še vplivajo mednarodne študije z veli
kimi podatkovnimi zajemi in ki se usmerjajo na preizkuse znanja. To sle
dnjo – kot bo mogoče nakazati ali pokazati v nadaljevanju – zanimajo
mednarodn a primerljivost, konkurenčnost ipd. kot izkaz kakovosti izo
braževalnega sistema.9
Cilj je postaviti izhodišča, ki bodo omogočila ustreznejši vpogled v
aktualno stanje na področju (ne)enakosti med spoloma, in izpostaviti kul
turo tekmovalnega etosa, osredotočeno na individualizirane dosežke ter v
nadaljevanju izpeljano v dokaz (dosežene ali celo presežene) enakosti med
spoloma. Ugotoviti je treba, kje so posledice modernega globalnega kapi
talizma najbolj močne in kje se hkrati prikrivajo obnovljene ter intenzivi
rane oblike (hetero)seksistične spolne politike v izobraževanju (Ringrose,
2013: str. 7). Neustrezne, morda ne dovolj reflektirane (ali pa ne prepozna
ne kot zgolj ena plat v problematiki (ne)enakosti) interpretacije dosežkov
na globalnih merjenjih znanja podpirajo »neoliberalno logiko« (Ringro
se, 2013: str. 149).
Postfeminizem kot kontradikcija
Popularna in potrošniška kultura, ki je zlezla na področje ženske svobode
ali osvobojenosti, domnevno podpira žensko uspešnost, a hkrati utesnju
je ženske v nove, postfeministične, odvisnosti.10 Res je sicer, da so določeni
elementi feminizma upoštevani in vključeni v politično in institucionalno
življenje, da jih promovira tudi popularna kultura, a to so elementi, ki iz
hajajo iz besednjaka, v katerem so sedaj besede, kot sta »opolnomočenje«
in »izbira«, ki pa so preoblikovani v individualistični diskurz (McRob
bie, 2012: str. 1). – K »opolnomočenju« se še vrneva.
9 Lahko pa rečemo tudi drugače: narašča kompetitivna mentaliteta in čim boljši dosežki
naj bi bili zagotovilo za konkurenčno gospodarstvo. S tega vidika so slabši dosežki seve-
da takoj razlog za skrb. V očeh nacionalnih vlad so prav določena predmetna področja
(denimo v PISI matematika, naravoslovje in pismenost) videna kot tista, ki bi lahko največ
prispevala k ekonomski uspešnosti države. A ta povezava še zdaleč ni dokazana, še več,
vprašanje je, kaj je tu vzrok in kaj posledica (prim. Kodelja, 2005: str. 214).
10 Za nekaj več o »post-« v postfeminizmu gl. npr. Vendramin, 2012: str. 113: splošnega kon-
senza, kako naj bi postfeminizem definirali, ni, zato so definicije kontradiktorne, predpona
»post-« v »postfeminizmu« je polna semantične negotovosti – lahko usmerja k nečemu
onstran ali nečemu, kar se razvija iz obstoječega stanja oziroma ga presega ali pa to nad-
grajuje in zaostruje. Kaj naj bi to »predponjenje« pomenilo, kaj dopolnjuje ali zaključuje,
če sploh kaj, kaj se v tem procesu dogaja s feminističnimi perspektivami in cilji ipd., os-
taja dokaj aktualno vprašanje. »Post-« zaradi svoje nedoločenosti vsaj deloma povzroča
nestrinjanja in multiplost pomena celega izraza. Gl. tudi Genz in Brabon, 2009.
198
vosti izobraževanja deklic, ki da so zato v prednosti pred dečki) in 2) utr
dila teren za uvedbo problematike (ne)enakosti spolov, ki jo ti poudarki
pravzaprav prikrivajo oz. spreobračajo. Lahko bi rekli, da je zaznan pre
mik od politik, ki so se ukvarjale s »krivičnim« obravnavanjem deklic,
k politiki, na katero so vplivale in še vplivajo mednarodne študije z veli
kimi podatkovnimi zajemi in ki se usmerjajo na preizkuse znanja. To sle
dnjo – kot bo mogoče nakazati ali pokazati v nadaljevanju – zanimajo
mednarodn a primerljivost, konkurenčnost ipd. kot izkaz kakovosti izo
braževalnega sistema.9
Cilj je postaviti izhodišča, ki bodo omogočila ustreznejši vpogled v
aktualno stanje na področju (ne)enakosti med spoloma, in izpostaviti kul
turo tekmovalnega etosa, osredotočeno na individualizirane dosežke ter v
nadaljevanju izpeljano v dokaz (dosežene ali celo presežene) enakosti med
spoloma. Ugotoviti je treba, kje so posledice modernega globalnega kapi
talizma najbolj močne in kje se hkrati prikrivajo obnovljene ter intenzivi
rane oblike (hetero)seksistične spolne politike v izobraževanju (Ringrose,
2013: str. 7). Neustrezne, morda ne dovolj reflektirane (ali pa ne prepozna
ne kot zgolj ena plat v problematiki (ne)enakosti) interpretacije dosežkov
na globalnih merjenjih znanja podpirajo »neoliberalno logiko« (Ringro
se, 2013: str. 149).
Postfeminizem kot kontradikcija
Popularna in potrošniška kultura, ki je zlezla na področje ženske svobode
ali osvobojenosti, domnevno podpira žensko uspešnost, a hkrati utesnju
je ženske v nove, postfeministične, odvisnosti.10 Res je sicer, da so določeni
elementi feminizma upoštevani in vključeni v politično in institucionalno
življenje, da jih promovira tudi popularna kultura, a to so elementi, ki iz
hajajo iz besednjaka, v katerem so sedaj besede, kot sta »opolnomočenje«
in »izbira«, ki pa so preoblikovani v individualistični diskurz (McRob
bie, 2012: str. 1). – K »opolnomočenju« se še vrneva.
9 Lahko pa rečemo tudi drugače: narašča kompetitivna mentaliteta in čim boljši dosežki
naj bi bili zagotovilo za konkurenčno gospodarstvo. S tega vidika so slabši dosežki seve-
da takoj razlog za skrb. V očeh nacionalnih vlad so prav določena predmetna področja
(denimo v PISI matematika, naravoslovje in pismenost) videna kot tista, ki bi lahko največ
prispevala k ekonomski uspešnosti države. A ta povezava še zdaleč ni dokazana, še več,
vprašanje je, kaj je tu vzrok in kaj posledica (prim. Kodelja, 2005: str. 214).
10 Za nekaj več o »post-« v postfeminizmu gl. npr. Vendramin, 2012: str. 113: splošnega kon-
senza, kako naj bi postfeminizem definirali, ni, zato so definicije kontradiktorne, predpona
»post-« v »postfeminizmu« je polna semantične negotovosti – lahko usmerja k nečemu
onstran ali nečemu, kar se razvija iz obstoječega stanja oziroma ga presega ali pa to nad-
grajuje in zaostruje. Kaj naj bi to »predponjenje« pomenilo, kaj dopolnjuje ali zaključuje,
če sploh kaj, kaj se v tem procesu dogaja s feminističnimi perspektivami in cilji ipd., os-
taja dokaj aktualno vprašanje. »Post-« zaradi svoje nedoločenosti vsaj deloma povzroča
nestrinjanja in multiplost pomena celega izraza. Gl. tudi Genz in Brabon, 2009.
198
