Page 179 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 179
a. kozina ■ razvijanje čustvenih in socialnih spretnosti ...
z njihovimi dosežki (to pomeni, da najdemo višje ravni anksioznosti
pri dijakinjah in dijakih, ki dosegajo nižje ravni pismenosti).
2. Katere skupine so tiste, pri katerih je (matematična in testna)
anksioznost bolj izražena? Ker izhajamo iz predpostavke zago
tavljanjaenakih možnosti, se bomo ožje osredinili na povezanost
(matematične in testne) anksioznosti s socialno- ekonomskim statu
som dijakinj in dijakov ter z njihovim spolom. V analizah ugotovi
tev se bomo naslonili na vprašanja, ali lahko z usmerjenimi programi
(npr. zmanjševanja anksioznosti) tem skupinam omogočimo enake
možnosti na področju učnih dosežkov.
Odgovor na raziskovalno vprašanje odpira prostor razmisleku o kom
plementarnosti pravičnosti in učinkovitosti ter razpravi, ali Slovenija v za
dostni meri sledi ciljem, zapisanim v Zakonu o osnovni šoli ter Beli knji
gi (Bela knjiga, 2011), to je spodbujanju celostnega razvoja posameznika
in načelu pravičnosti. O pomembnosti raziskovanja anksioznosti priča na
eni strani pogostost anksioznosti v obdobju otroštva in mladostništva in
na drugi strani pogostost anksioznosti in težav, povezanih z anksioznostjo
slovenskih dijakinj in dijakov v primerjavi z njihovimi vrstniki po svetu.
Anksioznost in težave, povezane z anksioznostjo, sodijo med najpogostej
še težave v obdobju otroštva in mladostništva (Barret in Farrel, 2009; Neil
in Christensen, 2009). Dodatno pa aktualnost problematike izpostavljajo
tudi podatki mednarodne raziskave PISA, ki slovenske dijakinje in dija
ke po pogostosti matematične anksioznosti uvršča nad povprečje OECD.
Slovenski 15-letniki so v letu 2012 v povprečju poročali o višjih ravneh
zaskrbljenosti glede matematike kot njihovi sovrstniki iz držav OECD.
Tako je 61 % slovenskih dijakov poročalo o pogosti zaskrbljenosti glede
tega, da bo pouk matematike zanje pretežak, 33 % jih je poročalo o napeto
sti, ki jim jo povzroča domača naloga iz matematike, 38 % jih je poročalo,
da postanejo pri reševanju matematičnih problemov živčni, 30 % dijakinj
in dijakov se je počutilo nemočne ob reševanju matematičnih problemov,
precejšen odstotek slovenskih dijakinj in dijakov pa je skrbelo, da bodo pri
matematiki dobili slabe ocene. Slovenija se torej uvršča med države, kjer
dijakinje in dijaki poročajo o višji stopnji zaskrbljenosti in anksioznosti
glede matematike, kot se je to pokazalo na povprečni ravni držav OECD
(vrednost indeksa matematične anksioznosti je nadpovprečna, tj. 0,07).
Mednarodno poročilo Slovenijo poleg Liechtensteina, Nemčije, Avstrije,
Češke, Japonske, Kanade, Nizozemske in Francije izpostavlja kot državo,
v kateri se je povezanost med matematično anksioznostjo in dosežkom na
testu iz matematike pokazala kot najmočnejša (OECD, 2013a).
177
z njihovimi dosežki (to pomeni, da najdemo višje ravni anksioznosti
pri dijakinjah in dijakih, ki dosegajo nižje ravni pismenosti).
2. Katere skupine so tiste, pri katerih je (matematična in testna)
anksioznost bolj izražena? Ker izhajamo iz predpostavke zago
tavljanjaenakih možnosti, se bomo ožje osredinili na povezanost
(matematične in testne) anksioznosti s socialno- ekonomskim statu
som dijakinj in dijakov ter z njihovim spolom. V analizah ugotovi
tev se bomo naslonili na vprašanja, ali lahko z usmerjenimi programi
(npr. zmanjševanja anksioznosti) tem skupinam omogočimo enake
možnosti na področju učnih dosežkov.
Odgovor na raziskovalno vprašanje odpira prostor razmisleku o kom
plementarnosti pravičnosti in učinkovitosti ter razpravi, ali Slovenija v za
dostni meri sledi ciljem, zapisanim v Zakonu o osnovni šoli ter Beli knji
gi (Bela knjiga, 2011), to je spodbujanju celostnega razvoja posameznika
in načelu pravičnosti. O pomembnosti raziskovanja anksioznosti priča na
eni strani pogostost anksioznosti v obdobju otroštva in mladostništva in
na drugi strani pogostost anksioznosti in težav, povezanih z anksioznostjo
slovenskih dijakinj in dijakov v primerjavi z njihovimi vrstniki po svetu.
Anksioznost in težave, povezane z anksioznostjo, sodijo med najpogostej
še težave v obdobju otroštva in mladostništva (Barret in Farrel, 2009; Neil
in Christensen, 2009). Dodatno pa aktualnost problematike izpostavljajo
tudi podatki mednarodne raziskave PISA, ki slovenske dijakinje in dija
ke po pogostosti matematične anksioznosti uvršča nad povprečje OECD.
Slovenski 15-letniki so v letu 2012 v povprečju poročali o višjih ravneh
zaskrbljenosti glede matematike kot njihovi sovrstniki iz držav OECD.
Tako je 61 % slovenskih dijakov poročalo o pogosti zaskrbljenosti glede
tega, da bo pouk matematike zanje pretežak, 33 % jih je poročalo o napeto
sti, ki jim jo povzroča domača naloga iz matematike, 38 % jih je poročalo,
da postanejo pri reševanju matematičnih problemov živčni, 30 % dijakinj
in dijakov se je počutilo nemočne ob reševanju matematičnih problemov,
precejšen odstotek slovenskih dijakinj in dijakov pa je skrbelo, da bodo pri
matematiki dobili slabe ocene. Slovenija se torej uvršča med države, kjer
dijakinje in dijaki poročajo o višji stopnji zaskrbljenosti in anksioznosti
glede matematike, kot se je to pokazalo na povprečni ravni držav OECD
(vrednost indeksa matematične anksioznosti je nadpovprečna, tj. 0,07).
Mednarodno poročilo Slovenijo poleg Liechtensteina, Nemčije, Avstrije,
Češke, Japonske, Kanade, Nizozemske in Francije izpostavlja kot državo,
v kateri se je povezanost med matematično anksioznostjo in dosežkom na
testu iz matematike pokazala kot najmočnejša (OECD, 2013a).
177
