Page 176 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 176
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
nega učnega okolja, ki spodbuja pozitivno vedenje. Najboljša kombinacija
so spremembe tako na ravni posameznika kot tudi na ravni šol, ki vodijo v
takojšnje in dolgoročne pozitivne posledice (Catalano et al., 2002).
Ena odmevnejših objav s področja povezanosti čustvenega in so
cialnega učenja z učnimi dosežki je metaanaliza Durlaka in sodelavcev
(2011). Raziskovalci so povzeli ugotovitve 213 raziskav, ki so skupaj zaje
le 270.003 otroke in mladostnike ter ugotovili pomembne in trajnejše po
zitivne učinke programov čustvenega in socialnega učenja v šolah, ob ka
terih so se pomembno povečali tudi učni dosežki otrok in mladostnikov.
Učni dosežek se je pri otrocih in mladostnikih, ki so bili izpostavljeni to
vrstnemu učenju, povečal za 11 percentilov. Podobno so pred tem ugotav
ljali tudi Wilson, Gottfredson in Najaka (2001) v metaanalizi, ki je učin
kovitost programov socialnega in čustvenega učenja preverjala preko 165
raziskav in med drugim ugotovila, da tovrstni programi pozitivno učin
kujejo na preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja. Omenjeni metaana
lizi predstavljata izhodišče za mnoge druge, ki so tudi potrdile pomembno
povezanost med učenjem socialnih in čustvenih spretnosti ter učno učin
kovitostjo (Schonfeld et al., 2015; Rimm-Kaufmann et al., 2014; Sklad et
al., 2012) tudi, ko nadzorujemo kognitivne sposobnosti (Malecki in El
liot, 2002).
Anksioznost in učna uspešnost
Razvijanje socialnih in čustvenih spretnosti spodbudno vpliva tudi na
manjšanje anksioznosti (Barrett et al., 2005). V šolski situaciji se poleg
splošne anksioznosti pojavljajo tudi bolj specifične oblike anksioznosti:
testn a anksioznost, matematična anksioznost, šolska fobija in socialna an
ksioznost. Testna anksioznost se nanaša na anksioznost, ki jo posameznik
doživlja ob realnem ali namišljenem soočanju s testno ali izpitno situacijo.
Matematična anksioznost3 je opredeljena kot občutek napetosti in tesno
be v različnih situacijah v učnem procesu in v vsakdanjem življenju, ki zah
tevajo operiranje s števili ali reševanje matematičnih problemov. Učenci in
dijaki, ki so testno ali matematično anksiozni, poročajo tudi sicer o višji
ravni splošne anksioznosti. Šolska fobija je nerealističen strah pred odho
dom v šolo, v ozadju katerega je lahko bodisi separacijska anksioznost ali
socialna anksioznost (Hribar in Magajna, 2011). Za socialno anksioznost
je značilno doživljanje močne tesnobe ob stikih z drugimi ljudmi, čustve
na vznemirjenosti ob izpostavljanju drugim, strah pred nastopanjem, za
3 Matematika kot predmetno področje se pojavlja kot pogosta tema anksioznosti zaradi
osrednje vloge, ki jo matematika kot predmet ima v našem izobraževalnem sistemu (Lu-
tovec, 2008). Obstajajo pa tudi oblike anksioznosti, ki se navezujejo na druge predmete (na
primer na tuje jezike).
174
nega učnega okolja, ki spodbuja pozitivno vedenje. Najboljša kombinacija
so spremembe tako na ravni posameznika kot tudi na ravni šol, ki vodijo v
takojšnje in dolgoročne pozitivne posledice (Catalano et al., 2002).
Ena odmevnejših objav s področja povezanosti čustvenega in so
cialnega učenja z učnimi dosežki je metaanaliza Durlaka in sodelavcev
(2011). Raziskovalci so povzeli ugotovitve 213 raziskav, ki so skupaj zaje
le 270.003 otroke in mladostnike ter ugotovili pomembne in trajnejše po
zitivne učinke programov čustvenega in socialnega učenja v šolah, ob ka
terih so se pomembno povečali tudi učni dosežki otrok in mladostnikov.
Učni dosežek se je pri otrocih in mladostnikih, ki so bili izpostavljeni to
vrstnemu učenju, povečal za 11 percentilov. Podobno so pred tem ugotav
ljali tudi Wilson, Gottfredson in Najaka (2001) v metaanalizi, ki je učin
kovitost programov socialnega in čustvenega učenja preverjala preko 165
raziskav in med drugim ugotovila, da tovrstni programi pozitivno učin
kujejo na preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja. Omenjeni metaana
lizi predstavljata izhodišče za mnoge druge, ki so tudi potrdile pomembno
povezanost med učenjem socialnih in čustvenih spretnosti ter učno učin
kovitostjo (Schonfeld et al., 2015; Rimm-Kaufmann et al., 2014; Sklad et
al., 2012) tudi, ko nadzorujemo kognitivne sposobnosti (Malecki in El
liot, 2002).
Anksioznost in učna uspešnost
Razvijanje socialnih in čustvenih spretnosti spodbudno vpliva tudi na
manjšanje anksioznosti (Barrett et al., 2005). V šolski situaciji se poleg
splošne anksioznosti pojavljajo tudi bolj specifične oblike anksioznosti:
testn a anksioznost, matematična anksioznost, šolska fobija in socialna an
ksioznost. Testna anksioznost se nanaša na anksioznost, ki jo posameznik
doživlja ob realnem ali namišljenem soočanju s testno ali izpitno situacijo.
Matematična anksioznost3 je opredeljena kot občutek napetosti in tesno
be v različnih situacijah v učnem procesu in v vsakdanjem življenju, ki zah
tevajo operiranje s števili ali reševanje matematičnih problemov. Učenci in
dijaki, ki so testno ali matematično anksiozni, poročajo tudi sicer o višji
ravni splošne anksioznosti. Šolska fobija je nerealističen strah pred odho
dom v šolo, v ozadju katerega je lahko bodisi separacijska anksioznost ali
socialna anksioznost (Hribar in Magajna, 2011). Za socialno anksioznost
je značilno doživljanje močne tesnobe ob stikih z drugimi ljudmi, čustve
na vznemirjenosti ob izpostavljanju drugim, strah pred nastopanjem, za
3 Matematika kot predmetno področje se pojavlja kot pogosta tema anksioznosti zaradi
osrednje vloge, ki jo matematika kot predmet ima v našem izobraževalnem sistemu (Lu-
tovec, 2008). Obstajajo pa tudi oblike anksioznosti, ki se navezujejo na druge predmete (na
primer na tuje jezike).
174
