Page 174 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 174
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
V prispevku se osredinjamo na podporo celostnemu razvoju učen
cev in dijakov (pravičnost) kot pomembnemu dejavniku doseganja viš
jih učnih dosežkov (učinkovitost1). V primerih, ko šola razvija in podpira
celostni razvoj, ki vključuje tudi razvoj čustvenih in socialnih spretnosti,
to spodbudno vpliva na učne dosežke (Scales et al., 2006; Weissberg in
O‘Brien, 2004). Učenje in poučevanje imata namreč poleg učne (kogni
tivne) tudi socialno in čustveno komponento (nekognitivni komponen
ti) (Zins et al., 2004).
V prvem delu prispevka predstavljamo pomen celostnega razvoja ter
socialnega in čustvenega učenja za učno učinkovitost, nadalje pa se osredin
jamo ožje na čustvene težave in anksioznost. Stalna anksioznost2 namreč
prizadene otroka ali mladostnika na čustvenem področju, škodi njegove
mu telesnemu zdravju, vpliva na njegov razvoj, učenje in razvoj medoseb
nih odnosov, še posebej v šolskem obdobju (Boxer et al., 2003; Duchesne
in Ratalle, 2010; Wienke-Totura et al., 2009). Eden izmed bolj učinkovitih
načinov preprečevanja in zmanjševanja anksioznosti je razvijanje čustve
nih in socialnih spretnosti ter podpora celostnemu razvoju (Barrett, Lock
in Farrell, 2005), zato lahko visoko anksioznost razumemo tudi kot znak
nezadostne podpore celostnemu razvoju učencev/dijakov na ravni šol. Ker
anksioznost moti proces učenja (Hribar in Magajna, 2011) in se povezuje z
nizkimi učnimi dosežki (Mazzone et al., 2007), je potrebna podpora čust
venemu razvoju, da zagotovimo enake možnosti za učni uspeh tudi tistim
učencem in dijakom, ki doživljajo višje ravni anksioznosti.
Socialno in čustveno učenje
Čustveno in socialno učenje lahko razumemo kot proces pridobivanja te
meljnih čustvenih in socialnih spretnosti: samozavedanja, samouravnavan
ja, socialnega zavedanja, uspešnega upravljanja z odnosi in odgovornega
sprejemanja odločitev (Durlak et al, 2011). Samozavedanje zajema pozna
vanje lastnih čustev in občutkov, realistično oceno lastnih sposobnosti
in spretnosti ter samozavest. Socialno zavedanje zajema zaznavo čustev
in občutij drugih, sposobnost prevzemanja perspektive drugih ter pozi
tiven odnos in dejavno vključenost v različnih skupinah. Samouravnava
nje zajema uravnavanje lastnih čustev, tako da ta čustva spodbujajo dejav
nosti, sposobnost odložitve nagrade zaradi sledenja ciljem ter vztrajnost
kljub neuspehu, zastoju ali nazadovanju. Uspešno upravljanje z odnosi za
jema učinkovito upravljanje s čustvi in z odnosi, vzpostavljanje in ohran
1 Učinkovitost razumemo v smislu doseganja zastavljenih (učnih) ciljev.
2 Anksioznost je kognitivni, čustveni, vedenjski in fiziološki odziv posameznika, ki ima
občutek nevarnosti ali grožnje in katerega vzroka se ne zaveda (Fonseca in Perrin, 2001;
Stallard, 2009).
172
V prispevku se osredinjamo na podporo celostnemu razvoju učen
cev in dijakov (pravičnost) kot pomembnemu dejavniku doseganja viš
jih učnih dosežkov (učinkovitost1). V primerih, ko šola razvija in podpira
celostni razvoj, ki vključuje tudi razvoj čustvenih in socialnih spretnosti,
to spodbudno vpliva na učne dosežke (Scales et al., 2006; Weissberg in
O‘Brien, 2004). Učenje in poučevanje imata namreč poleg učne (kogni
tivne) tudi socialno in čustveno komponento (nekognitivni komponen
ti) (Zins et al., 2004).
V prvem delu prispevka predstavljamo pomen celostnega razvoja ter
socialnega in čustvenega učenja za učno učinkovitost, nadalje pa se osredin
jamo ožje na čustvene težave in anksioznost. Stalna anksioznost2 namreč
prizadene otroka ali mladostnika na čustvenem področju, škodi njegove
mu telesnemu zdravju, vpliva na njegov razvoj, učenje in razvoj medoseb
nih odnosov, še posebej v šolskem obdobju (Boxer et al., 2003; Duchesne
in Ratalle, 2010; Wienke-Totura et al., 2009). Eden izmed bolj učinkovitih
načinov preprečevanja in zmanjševanja anksioznosti je razvijanje čustve
nih in socialnih spretnosti ter podpora celostnemu razvoju (Barrett, Lock
in Farrell, 2005), zato lahko visoko anksioznost razumemo tudi kot znak
nezadostne podpore celostnemu razvoju učencev/dijakov na ravni šol. Ker
anksioznost moti proces učenja (Hribar in Magajna, 2011) in se povezuje z
nizkimi učnimi dosežki (Mazzone et al., 2007), je potrebna podpora čust
venemu razvoju, da zagotovimo enake možnosti za učni uspeh tudi tistim
učencem in dijakom, ki doživljajo višje ravni anksioznosti.
Socialno in čustveno učenje
Čustveno in socialno učenje lahko razumemo kot proces pridobivanja te
meljnih čustvenih in socialnih spretnosti: samozavedanja, samouravnavan
ja, socialnega zavedanja, uspešnega upravljanja z odnosi in odgovornega
sprejemanja odločitev (Durlak et al, 2011). Samozavedanje zajema pozna
vanje lastnih čustev in občutkov, realistično oceno lastnih sposobnosti
in spretnosti ter samozavest. Socialno zavedanje zajema zaznavo čustev
in občutij drugih, sposobnost prevzemanja perspektive drugih ter pozi
tiven odnos in dejavno vključenost v različnih skupinah. Samouravnava
nje zajema uravnavanje lastnih čustev, tako da ta čustva spodbujajo dejav
nosti, sposobnost odložitve nagrade zaradi sledenja ciljem ter vztrajnost
kljub neuspehu, zastoju ali nazadovanju. Uspešno upravljanje z odnosi za
jema učinkovito upravljanje s čustvi in z odnosi, vzpostavljanje in ohran
1 Učinkovitost razumemo v smislu doseganja zastavljenih (učnih) ciljev.
2 Anksioznost je kognitivni, čustveni, vedenjski in fiziološki odziv posameznika, ki ima
občutek nevarnosti ali grožnje in katerega vzroka se ne zaveda (Fonseca in Perrin, 2001;
Stallard, 2009).
172
