Page 166 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 166
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
druge karakteristike učencev se povezujejo z njihovimi dosežki, kot so na
primer jezik doma, struktura družine in dejavniki, ki izhajajo iz njiho
vih prepričanj in mnenj. Vendar pa tovrstne mere omogočajo različne pri
merjave, kot so na primer primerjave v času, med državami ali znotraj dr
žav. V članku smo pokazali tudi na pomen poglobljenih analiz rezultatov
mednarodnih raziskav znanja na tem in drugih raziskovalnih področjih.
Previdnost v sklepih o izvoru opaženih sprememb pa je še posebno po
membna. Klasični spodrsljaj je pripisovanje prevelike pomembnosti posa
meznim elementom, izolirano od njihovega širšega konteksta. Verjetneje
vplivi nastajajo iz medsebojno povezanega spektra karakteristik držav, re
gij in lokalnih skupnosti. Ena od večjih omejitev uporabe podatkov iz raz
iskave PISA za tovrstne analize je v tem, da so podatki zbrani s t. i. prečno
metodologijo (kar pomeni zbiranje podatkov v enkratnem posnetku stan
ja), in je zato zelo pomembno ne prehitro sklepati o vzročni strukturi mo
rebitnih ugotovljenih povezanosti. Na to smo opozarjali tudi pri navajan
ju konkretnih rezultatov.
Nadaljnje raziskave bi lahko z ugotavljanjem trendov na osnovi še
dodatno pridobljenih podatkov v nadaljnjih ciklih raziskave PISA ali
drugih raziskav ugotavljale stabilnost ugotovljenih povezav. Smiselno bi
bilo razširiti pojasnjevanje dosežkov tudi z dodatnimi napovedniki, kar
bi omogočilo boljše razumevanje obstoječih povezav. Raziskovali bi lah
ko tudi primerjave z drugimi državami in njihovimi notranjimi regijski
mi raznolikostmi.
Sklep
Iskanje možnosti izboljševanja kakovosti in pravičnosti vzgojno-izobraže
valnega sistema je stalnica v vseh demokratičnih družbah, tudi v Sloveniji
(Bela knjiga, 2011). Pri tem pogosto pritegne pozornost že dolgo zaznana
povezanost dosežkov na različnih vsebinskih področjih s socialno-eko
nomskim in kulturnim ozadjem učenk in učencev. Večje razlike v dosež
kih, ki se povezujejo z ozadjem učenk in učencev ter šol, signalizirajo, da
priložnosti za učenje niso pravično razpoložljive po izobraževalnem sis
temu in da nimajo vsi učenke in učenci enakega dostopa do visoko ka
kovostnega izobraževanja. Medtem ko so mnogi deprivilegirani učenci in
učenke v šoli uspešni, je socialno-ekonomski in kulturni status še vedno
najmočnejši dejavnik pojasnjevanja različnosti v dosežkih v mnogih drža
vah. V mednarodni raziskavi PISA se ta dejavnik kaže močnejši od kate
regakoli drugega dejavnika, ki se raziskujejo v raziskavi (OECD, 2013b).
Vendar pa se je v več zaporednih ciklih raziskave v mnogih državah poka
zalo, da je mogoče doseči izboljšanje povprečnih dosežkov učenk in učen
164
druge karakteristike učencev se povezujejo z njihovimi dosežki, kot so na
primer jezik doma, struktura družine in dejavniki, ki izhajajo iz njiho
vih prepričanj in mnenj. Vendar pa tovrstne mere omogočajo različne pri
merjave, kot so na primer primerjave v času, med državami ali znotraj dr
žav. V članku smo pokazali tudi na pomen poglobljenih analiz rezultatov
mednarodnih raziskav znanja na tem in drugih raziskovalnih področjih.
Previdnost v sklepih o izvoru opaženih sprememb pa je še posebno po
membna. Klasični spodrsljaj je pripisovanje prevelike pomembnosti posa
meznim elementom, izolirano od njihovega širšega konteksta. Verjetneje
vplivi nastajajo iz medsebojno povezanega spektra karakteristik držav, re
gij in lokalnih skupnosti. Ena od večjih omejitev uporabe podatkov iz raz
iskave PISA za tovrstne analize je v tem, da so podatki zbrani s t. i. prečno
metodologijo (kar pomeni zbiranje podatkov v enkratnem posnetku stan
ja), in je zato zelo pomembno ne prehitro sklepati o vzročni strukturi mo
rebitnih ugotovljenih povezanosti. Na to smo opozarjali tudi pri navajan
ju konkretnih rezultatov.
Nadaljnje raziskave bi lahko z ugotavljanjem trendov na osnovi še
dodatno pridobljenih podatkov v nadaljnjih ciklih raziskave PISA ali
drugih raziskav ugotavljale stabilnost ugotovljenih povezav. Smiselno bi
bilo razširiti pojasnjevanje dosežkov tudi z dodatnimi napovedniki, kar
bi omogočilo boljše razumevanje obstoječih povezav. Raziskovali bi lah
ko tudi primerjave z drugimi državami in njihovimi notranjimi regijski
mi raznolikostmi.
Sklep
Iskanje možnosti izboljševanja kakovosti in pravičnosti vzgojno-izobraže
valnega sistema je stalnica v vseh demokratičnih družbah, tudi v Sloveniji
(Bela knjiga, 2011). Pri tem pogosto pritegne pozornost že dolgo zaznana
povezanost dosežkov na različnih vsebinskih področjih s socialno-eko
nomskim in kulturnim ozadjem učenk in učencev. Večje razlike v dosež
kih, ki se povezujejo z ozadjem učenk in učencev ter šol, signalizirajo, da
priložnosti za učenje niso pravično razpoložljive po izobraževalnem sis
temu in da nimajo vsi učenke in učenci enakega dostopa do visoko ka
kovostnega izobraževanja. Medtem ko so mnogi deprivilegirani učenci in
učenke v šoli uspešni, je socialno-ekonomski in kulturni status še vedno
najmočnejši dejavnik pojasnjevanja različnosti v dosežkih v mnogih drža
vah. V mednarodni raziskavi PISA se ta dejavnik kaže močnejši od kate
regakoli drugega dejavnika, ki se raziskujejo v raziskavi (OECD, 2013b).
Vendar pa se je v več zaporednih ciklih raziskave v mnogih državah poka
zalo, da je mogoče doseči izboljšanje povprečnih dosežkov učenk in učen
164
