Page 162 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 162
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
Na prvi pogled lahko iz Preglednice 5 ugotovimo, da se pri naravo
slovju po regijah pokažejo približno podobne spremembe med letoma
2009 in 2012 kot na ostalih dveh področjih pismenosti. Na ravni Slovenije
so ostali dosežki in socialno-ekonomski gradient stabilni. Po regijah so se
dosežki med letoma 2009 in 2012 statistično pomembno zvišali v Podrav
ski (s 500 na 512 točk, torej za 12 točk) in v Pomurski regiji (s 486 na 502
točki, torej za 16 točk), v ostalih regijah pa nismo zaznali tovrstnih spre
memb. Nominalno so večje spremembe opazne še v porastu dosežkov v
Notranjsko-kraški (za 15 točk), Osrednjeslovenski (za 10 točk) in Zasavski
regiji (za 20 točk) ter v padcu dosežkov v Obalno-kraški regiji (za 10 točk),
vendar teh sprememb ne moremo ovrednotiti kot statistično pomembne.
Pričakovani dosežki po upoštevanju socialno-ekonomskega in kul
turnega statusa so med letoma 2009 in 2012 po posameznih regijah tudi
večinoma stabilni; statistično pomemben porast je, enako kot za dejanske
dosežke, v Podravski in Pomurski regiji. Nominalno večji porasti v priča
kovanih dosežkih so se pokazali še v Gorenjski, Notranjsko-kraški in Za
savski regiji, večjih padcev v pričakovanih dosežkih pa ni bilo. Prej omen
jeni padec v dejanskih dosežkih v Obalno-kraški regiji se v pričakovanih
dosežkih nekoliko zmanjša. Zdi se smiselno sklepati, da je v ozadju nomi
nalni (vendar statistično neznačilen) padec v indeksu socialno-ekonom
skega in kulturnega statusa v tej regiji (Preglednica 1).
Glede naklona socialno-ekonomskega in kulturnega gradienta smo
pri bralni in matematični pismenosti ugotovili splošno tendenco znižanja.
Pri naravoslovni pismenosti je nekoliko drugače. V eni regiji, Jugovzhod
ni Sloveniji, trend v naklonu gradienta kaže porast z 31 točk leta 2009 na
48 točk leta 2012 (torej 16 točk). V drugih regijah statistično pomembnih
sprememb naklona nismo zaznali, gledano nominalno pa se ob že omen
jenem porastu naklona v Jugovzhodni Sloveniji v šestih regijah, in sicer v
Gorenjski, Notranjsko-kraški, Podravski, Pomurski, Savinjski in Zasavski
regiji, kažejo relativno večji padci naklona gradienta. Povprečno zmanj
šanje naklonov po 12 regijah je 4,3 točke. Splošno tendenco lahko torej
kljub pomembnemu porastu v Jugovzhodni Sloveniji ovrednotimo po
dobno kot pri branju in matematiki za »pozitivno« v smislu, da zmanj
šanje naklonov po regijah nakazuje zmanjšanje vpliva socialno-ekonom
skega in kulturnega statusa na dosežke pri naravoslovni pismenosti.
Primerjave moči gradientov pri naravoslovni pismenosti med leto
ma 2009 in 2012 pokažejo statistično pomemben padec v Pomurski regi
ji (za 10 odstotnih točk), v ostalih regijah pa ni sprememb. Nominalno je
moč gradienta leta 2012 manjša od moči leta 2009 v osmih regijah in v šti
rih regijah višja. Povprečno zmanjšanje v moči gradientov po 12 regijah je
1 odstotna točka. Ob že ugotovljenem padcu v Pomurski regiji je nominal
160
Na prvi pogled lahko iz Preglednice 5 ugotovimo, da se pri naravo
slovju po regijah pokažejo približno podobne spremembe med letoma
2009 in 2012 kot na ostalih dveh področjih pismenosti. Na ravni Slovenije
so ostali dosežki in socialno-ekonomski gradient stabilni. Po regijah so se
dosežki med letoma 2009 in 2012 statistično pomembno zvišali v Podrav
ski (s 500 na 512 točk, torej za 12 točk) in v Pomurski regiji (s 486 na 502
točki, torej za 16 točk), v ostalih regijah pa nismo zaznali tovrstnih spre
memb. Nominalno so večje spremembe opazne še v porastu dosežkov v
Notranjsko-kraški (za 15 točk), Osrednjeslovenski (za 10 točk) in Zasavski
regiji (za 20 točk) ter v padcu dosežkov v Obalno-kraški regiji (za 10 točk),
vendar teh sprememb ne moremo ovrednotiti kot statistično pomembne.
Pričakovani dosežki po upoštevanju socialno-ekonomskega in kul
turnega statusa so med letoma 2009 in 2012 po posameznih regijah tudi
večinoma stabilni; statistično pomemben porast je, enako kot za dejanske
dosežke, v Podravski in Pomurski regiji. Nominalno večji porasti v priča
kovanih dosežkih so se pokazali še v Gorenjski, Notranjsko-kraški in Za
savski regiji, večjih padcev v pričakovanih dosežkih pa ni bilo. Prej omen
jeni padec v dejanskih dosežkih v Obalno-kraški regiji se v pričakovanih
dosežkih nekoliko zmanjša. Zdi se smiselno sklepati, da je v ozadju nomi
nalni (vendar statistično neznačilen) padec v indeksu socialno-ekonom
skega in kulturnega statusa v tej regiji (Preglednica 1).
Glede naklona socialno-ekonomskega in kulturnega gradienta smo
pri bralni in matematični pismenosti ugotovili splošno tendenco znižanja.
Pri naravoslovni pismenosti je nekoliko drugače. V eni regiji, Jugovzhod
ni Sloveniji, trend v naklonu gradienta kaže porast z 31 točk leta 2009 na
48 točk leta 2012 (torej 16 točk). V drugih regijah statistično pomembnih
sprememb naklona nismo zaznali, gledano nominalno pa se ob že omen
jenem porastu naklona v Jugovzhodni Sloveniji v šestih regijah, in sicer v
Gorenjski, Notranjsko-kraški, Podravski, Pomurski, Savinjski in Zasavski
regiji, kažejo relativno večji padci naklona gradienta. Povprečno zmanj
šanje naklonov po 12 regijah je 4,3 točke. Splošno tendenco lahko torej
kljub pomembnemu porastu v Jugovzhodni Sloveniji ovrednotimo po
dobno kot pri branju in matematiki za »pozitivno« v smislu, da zmanj
šanje naklonov po regijah nakazuje zmanjšanje vpliva socialno-ekonom
skega in kulturnega statusa na dosežke pri naravoslovni pismenosti.
Primerjave moči gradientov pri naravoslovni pismenosti med leto
ma 2009 in 2012 pokažejo statistično pomemben padec v Pomurski regi
ji (za 10 odstotnih točk), v ostalih regijah pa ni sprememb. Nominalno je
moč gradienta leta 2012 manjša od moči leta 2009 v osmih regijah in v šti
rih regijah višja. Povprečno zmanjšanje v moči gradientov po 12 regijah je
1 odstotna točka. Ob že ugotovljenem padcu v Pomurski regiji je nominal
160
