Page 167 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 167
m. štraus ■ trendi iz raziskave pisa med 2009 in 2012
cev ob hkratnem zmanjševanju povezanosti teh dosežkov s socialno-eko
nomskim in kulturnim statusom.
Ob tem, da so si učenke in učenci po socialno-ekonomskem in kul
turnem statusu različni, je pri izboljševanju kakovosti dosežkov temeljno
vprašanje, ali bodo uspešnejši za vse učence in učenke enaki pristopi ali
pa je bolj smiselno oblikovati različnim podskupinam prilagojene pristo
pe. Pred iskanjem odgovorov na ta vprašanja je smiselno ugotoviti dejan
sko stanje glede razlik med učenci in učenkami v državi. Kot že omenjeno,
so predhodne raziskave pokazale pomembne povezave dosežkov s social
no-ekonomskim in kulturnim ozadjem na ravni države in tudi po posa
meznih regijah v Sloveniji. Glede na to, da so bili med letoma 2009 in
2012 na ravni države dosežki slovenskih 15-letnikov v raziskavi PISA sta
bilni, smo v članku naslovili vprašanje, ali so se dosežki in njihova pove
zanost s socialno-ekonomskim in kulturnim ozadjem učenk in učencev v
tem obdobju spremenili na ravni posameznih regij. Krovne ugotovitve so
zelo spodbudne. V Pomurski in Podravski regiji so se dosežki praktično na
vseh treh področjih pismenosti izboljšali, obenem pa so v teh (in tudi dru
gih) regijah opazne tendence zmanjševanja vpliva socialno-ekonomskega
in kulturnega statusa nanje.
Izboljševanje enakih možnosti in pravičnosti v izobraževanju stal
no sproža vprašanja o vzrokih za morebitne razlike v izobraževalnih do
sežkih in kateri dejavniki iz okolja vplivajo na dosežke učenk in učencev.
Ta članek prispeva nova spoznanja k ugotovitvam o povezanosti dosež
kov z enim od najpomembnejših napovednikov le-teh, s socialno-eko
nomskim in kulturnim ozadjem učenk in učencev. Posebnost raziskovan
ja v tem članku so analize trendov v tej povezanosti po slovenskih regijah
z uporabo podatkov dveh zaporednih ciklov raziskave PISA iz let 2009
in 2012. S pričujočo analizo smo se dotaknili ene od dimenzij pravičnosti
v vzgojno-izobraževalnem sistemu in pokazali, da je mogoče tudi v okol
jih z manj ugodnimi pogoji doseči pomembne izboljšave v kakovosti iz
obraževanja. Seveda je pri tem treba razumeti, da je socialno-ekonomska
in kulturna deprivilegiranost tesno prepletena z več dejavniki na ravni
učencev in učenk ter šol, ti dejavniki pa se povezujejo s kakovostjo do
sežkov. Pogosto je težko izluščiti le učinek socialno-ekonomskega in kul
turnega statusa na dosežke izmed učinkov ostalih dejavnikov. Pri inter
pretacijah rezultatov, predstavljenih v tem članku, je zato pomembno
razumevanje, da rezultati izhajajo iz konteksta medsebojne p repletenosti
vseh teh dejavnikov.
165
cev ob hkratnem zmanjševanju povezanosti teh dosežkov s socialno-eko
nomskim in kulturnim statusom.
Ob tem, da so si učenke in učenci po socialno-ekonomskem in kul
turnem statusu različni, je pri izboljševanju kakovosti dosežkov temeljno
vprašanje, ali bodo uspešnejši za vse učence in učenke enaki pristopi ali
pa je bolj smiselno oblikovati različnim podskupinam prilagojene pristo
pe. Pred iskanjem odgovorov na ta vprašanja je smiselno ugotoviti dejan
sko stanje glede razlik med učenci in učenkami v državi. Kot že omenjeno,
so predhodne raziskave pokazale pomembne povezave dosežkov s social
no-ekonomskim in kulturnim ozadjem na ravni države in tudi po posa
meznih regijah v Sloveniji. Glede na to, da so bili med letoma 2009 in
2012 na ravni države dosežki slovenskih 15-letnikov v raziskavi PISA sta
bilni, smo v članku naslovili vprašanje, ali so se dosežki in njihova pove
zanost s socialno-ekonomskim in kulturnim ozadjem učenk in učencev v
tem obdobju spremenili na ravni posameznih regij. Krovne ugotovitve so
zelo spodbudne. V Pomurski in Podravski regiji so se dosežki praktično na
vseh treh področjih pismenosti izboljšali, obenem pa so v teh (in tudi dru
gih) regijah opazne tendence zmanjševanja vpliva socialno-ekonomskega
in kulturnega statusa nanje.
Izboljševanje enakih možnosti in pravičnosti v izobraževanju stal
no sproža vprašanja o vzrokih za morebitne razlike v izobraževalnih do
sežkih in kateri dejavniki iz okolja vplivajo na dosežke učenk in učencev.
Ta članek prispeva nova spoznanja k ugotovitvam o povezanosti dosež
kov z enim od najpomembnejših napovednikov le-teh, s socialno-eko
nomskim in kulturnim ozadjem učenk in učencev. Posebnost raziskovan
ja v tem članku so analize trendov v tej povezanosti po slovenskih regijah
z uporabo podatkov dveh zaporednih ciklov raziskave PISA iz let 2009
in 2012. S pričujočo analizo smo se dotaknili ene od dimenzij pravičnosti
v vzgojno-izobraževalnem sistemu in pokazali, da je mogoče tudi v okol
jih z manj ugodnimi pogoji doseči pomembne izboljšave v kakovosti iz
obraževanja. Seveda je pri tem treba razumeti, da je socialno-ekonomska
in kulturna deprivilegiranost tesno prepletena z več dejavniki na ravni
učencev in učenk ter šol, ti dejavniki pa se povezujejo s kakovostjo do
sežkov. Pogosto je težko izluščiti le učinek socialno-ekonomskega in kul
turnega statusa na dosežke izmed učinkov ostalih dejavnikov. Pri inter
pretacijah rezultatov, predstavljenih v tem članku, je zato pomembno
razumevanje, da rezultati izhajajo iz konteksta medsebojne p repletenosti
vseh teh dejavnikov.
165
