Page 164 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 164
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
li«, in so s tem dosežki na ravni države ostali nespremenjeni. Analiza teh
sprememb po posameznih regijah je za vsa tri področja pismenosti poka
zala, da se je to za nekatere regije dejansko zgodilo. Zaznati je bilo mogo
če statistično pomemben porast dosežkov v Podravski in Pomurski regiji,
medtem ko se »izenačujoči« padci na ravni regij niso pokazali kot statis
tično pomembni. To je v bistvu pozitiven rezultat, ki pove, da so se v teh
dveh regijah zgodili določeni pozitivni premiki v znanju učenk in učen
cev, medtem ko so v drugih regijah ti dosežki vsaj ostali bolj ali manj sta
bilni. Na tem mestu ni prostora za podrobnejše raziskovanje ozadja teh
premikov, gotovo pa se zdi smiselna hipoteza o tem, da so lahko tovrstne
pozitivne rezultate prinesli (tudi) že omenjeni ukrepi za opolnomočenje
učenk in učencev na področju bralne pismenosti (npr. Nolimal in Nova
ković, ur., 2013), ki torej ne rezultirajo le v višjih dosežkih na enem samem
področju, v tem primeru v bralni pismenosti, ampak se, če bi sklepali po
naših rezultatih, učinki teh ukrepov poznajo na različnih področjih, tudi
na področju matematične in naravoslovne pismenosti.
Temeljno raziskovalno vprašanje v članku je naslavljalo povezanost
dosežkov s socialno-ekonomskim in kulturnim ozadjem učenk in učen
cev. Vodilna vprašanja pri tem so, ali in kako bi bili dosežki učenk in učen
cev drugačni, če bi si bili učenci in učenke bolj podobni po socialno-eko
nomskem in kulturnem statusu, ter kolikšna je moč te povezanosti. Iz
naše analize v splošnem izhaja, da za regije, za katere so se razlike med le
toma 2009 in 2012 pokazale v dejanskih dosežkih, velja, da so se v tem ob
dobju pokazale razlike tudi v pričakovanih dosežkih, torej dosežkih, ki bi
jih pričakovali po upoštevanju socialno-ekonomskega in kulturnega sta
tusa. Z ugotavljanjem pričakovanih dosežkov smo želeli preveriti, ali mor
da niso v ozadju morebitnih sprememb v dejanskih dosežkih »le« spre
membe v socialno-ekonomskem in kulturnem ozadju učenk in učencev.
Le-teh pa nismo ugotovili (glej Preglednico 1), zato smo v primerih, ko
so se pokazale (vsaj nominalno) večje spremembe v dejanskih dosežkih,
lahko praviloma ugotovili tudi (vsaj nominalno) večje spremembe v pri
čakovanih dosežkih. Tako za ugotovljene poraste dosežkov po nekaterih
regijah ne moremo trditi, da bi bili »le« posledica morebitnega porasta
socialno-ekonomskega in kulturnega statusa učenk in učencev v ozadju.
Ugotavljanje vzrokov za nastale pozitivne spremembe je tako pomembno
še posebno za to, da bi uspešne aktivnosti prepoznali in jih v upanju na še
nadaljnji uspeh lahko nadaljevali.
Iz analize sprememb v vrednostih naklonov in moči gradientov po
posameznih regijah med letoma 2009 in 2012 lahko za vsa tri področja
sklepamo o indicih splošne tendence k manjši razslojenosti dosežkov, ki bi
jo lahko pripisali razlikam v socialno-ekonomskem ozadju učenk in učen
162
li«, in so s tem dosežki na ravni države ostali nespremenjeni. Analiza teh
sprememb po posameznih regijah je za vsa tri področja pismenosti poka
zala, da se je to za nekatere regije dejansko zgodilo. Zaznati je bilo mogo
če statistično pomemben porast dosežkov v Podravski in Pomurski regiji,
medtem ko se »izenačujoči« padci na ravni regij niso pokazali kot statis
tično pomembni. To je v bistvu pozitiven rezultat, ki pove, da so se v teh
dveh regijah zgodili določeni pozitivni premiki v znanju učenk in učen
cev, medtem ko so v drugih regijah ti dosežki vsaj ostali bolj ali manj sta
bilni. Na tem mestu ni prostora za podrobnejše raziskovanje ozadja teh
premikov, gotovo pa se zdi smiselna hipoteza o tem, da so lahko tovrstne
pozitivne rezultate prinesli (tudi) že omenjeni ukrepi za opolnomočenje
učenk in učencev na področju bralne pismenosti (npr. Nolimal in Nova
ković, ur., 2013), ki torej ne rezultirajo le v višjih dosežkih na enem samem
področju, v tem primeru v bralni pismenosti, ampak se, če bi sklepali po
naših rezultatih, učinki teh ukrepov poznajo na različnih področjih, tudi
na področju matematične in naravoslovne pismenosti.
Temeljno raziskovalno vprašanje v članku je naslavljalo povezanost
dosežkov s socialno-ekonomskim in kulturnim ozadjem učenk in učen
cev. Vodilna vprašanja pri tem so, ali in kako bi bili dosežki učenk in učen
cev drugačni, če bi si bili učenci in učenke bolj podobni po socialno-eko
nomskem in kulturnem statusu, ter kolikšna je moč te povezanosti. Iz
naše analize v splošnem izhaja, da za regije, za katere so se razlike med le
toma 2009 in 2012 pokazale v dejanskih dosežkih, velja, da so se v tem ob
dobju pokazale razlike tudi v pričakovanih dosežkih, torej dosežkih, ki bi
jih pričakovali po upoštevanju socialno-ekonomskega in kulturnega sta
tusa. Z ugotavljanjem pričakovanih dosežkov smo želeli preveriti, ali mor
da niso v ozadju morebitnih sprememb v dejanskih dosežkih »le« spre
membe v socialno-ekonomskem in kulturnem ozadju učenk in učencev.
Le-teh pa nismo ugotovili (glej Preglednico 1), zato smo v primerih, ko
so se pokazale (vsaj nominalno) večje spremembe v dejanskih dosežkih,
lahko praviloma ugotovili tudi (vsaj nominalno) večje spremembe v pri
čakovanih dosežkih. Tako za ugotovljene poraste dosežkov po nekaterih
regijah ne moremo trditi, da bi bili »le« posledica morebitnega porasta
socialno-ekonomskega in kulturnega statusa učenk in učencev v ozadju.
Ugotavljanje vzrokov za nastale pozitivne spremembe je tako pomembno
še posebno za to, da bi uspešne aktivnosti prepoznali in jih v upanju na še
nadaljnji uspeh lahko nadaljevali.
Iz analize sprememb v vrednostih naklonov in moči gradientov po
posameznih regijah med letoma 2009 in 2012 lahko za vsa tri področja
sklepamo o indicih splošne tendence k manjši razslojenosti dosežkov, ki bi
jo lahko pripisali razlikam v socialno-ekonomskem ozadju učenk in učen
162
