Page 165 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 165
m. štraus ■ trendi iz raziskave pisa med 2009 in 2012
cev, kar je krovno pozitiven pokazatelj izboljševanja kakovosti in pravič
nosti slovenskega izobraževalnega sistema. To lahko trdimo zlasti za pod
ročje matematične pismenosti, za katero smo na ravni Slovenije ugotovili
statistično pomemben padec v naklonu socialno-ekonomskega in kultur
nega gradienta oziroma zmanjšanje vpliva socialno-ekonomskega in kul
turnega statusa učenk in učencev na njihove dosežke. Analiza je nadalje
pokazala, da po slovenskih regijah nakloni gradienta v tem obdobju si
cer variirajo, vendar večinoma nismo zaznali statistično pomembnih spre
memb, nominalno gledano pa so bile spremembe za večino regij v smeri
zmanjševanja naklonov. Izkaz podobnih tendenc pri vseh treh področ
jih (bralna, matematična in naravoslovna pismenosti), in še posebno pri
mer statistično bolj rigorozno preverjenih rezultatov za Pomursko regijo je
mogoče razumeti tudi tako, da imajo lahko ukrepi za zviševanje kakovosti
dosežkov in zmanjševanje njihove s socialnim-ekonomskim in kulturnim
ozadjem pogojene razslojenosti hkratne učinke na več, če ne vsa področja
poučevanja. Analiza podatkov iz naslednjega cikla raziskave PISA 2015 bo
lahko pokazala, če so te tendence v posameznih regijah in na ravni Slove
nije nadalje stabilne.
O naslavljanju vpliva socialno-ekonomskega in kulturnega ozadja
učenk in učencev na njihove dosežke govori tudi mednarodno poročilo
PISA (OECD, 2013b: str. 110). Poročilo navaja štiri kategorije priporočil;
glede na naklon in moč tega vpliva so lahko ukrepi ciljno naravnani na
učenke in učence z nizkimi ravnmi socialno-ekonomskega in kulturne
ga statusa ali pa na skupine učenk in učencev z nizkimi dosežki ne glede
na njihov status. Primerjave socialno-ekonomskih gradientov po sloven
skih regijah v obdobju med letoma 2009 in 2012 nakazujejo, da je pri ob
likovanju ukrepov smiselno upoštevati tudi specifičnosti lokalnega oziro
ma regijskega okolja, verjetno tako glede šolskih kot tudi širše družbenih
dejavnikov.
Seveda analize v tem članku same po sebi ne odgovorijo na vprašan
je, kako so se dosežki izboljšali ali kako jih izboljšati tam, kjer se (še) niso.
Tudi ne odgovarjajo na vprašanje, kako zmanjševati vpliv socialno-eko
nomskega in kulturnega statusa nanje. Kot že rečeno, bi bilo treba v ta
namen podrobneje raziskovati procese v ozadju povezanosti dosežkov s
socialno-ekonomskim in kulturnim ozadjem, kar bi lahko bil predmet na
daljnjega raziskovanja. Obenem je omejitev le na socialno-ekonomski sta
tus kot napovednik dosežkov seveda premalo, da bi lahko izrisali zemlje
vid časovne dinamike in prepletenosti dejavnikov v socialni reprodukciji
v slovenskih šolah. Ena oziroma nekaj mer v okviru socialno-ekonomske
ga in kulturnega gradienta ne more biti celosten pokazatelj vse kompleks
nosti, ki jo koncept pravičnosti v izobraževanju zaobjema. Tudi mnoge
163
cev, kar je krovno pozitiven pokazatelj izboljševanja kakovosti in pravič
nosti slovenskega izobraževalnega sistema. To lahko trdimo zlasti za pod
ročje matematične pismenosti, za katero smo na ravni Slovenije ugotovili
statistično pomemben padec v naklonu socialno-ekonomskega in kultur
nega gradienta oziroma zmanjšanje vpliva socialno-ekonomskega in kul
turnega statusa učenk in učencev na njihove dosežke. Analiza je nadalje
pokazala, da po slovenskih regijah nakloni gradienta v tem obdobju si
cer variirajo, vendar večinoma nismo zaznali statistično pomembnih spre
memb, nominalno gledano pa so bile spremembe za večino regij v smeri
zmanjševanja naklonov. Izkaz podobnih tendenc pri vseh treh področ
jih (bralna, matematična in naravoslovna pismenosti), in še posebno pri
mer statistično bolj rigorozno preverjenih rezultatov za Pomursko regijo je
mogoče razumeti tudi tako, da imajo lahko ukrepi za zviševanje kakovosti
dosežkov in zmanjševanje njihove s socialnim-ekonomskim in kulturnim
ozadjem pogojene razslojenosti hkratne učinke na več, če ne vsa področja
poučevanja. Analiza podatkov iz naslednjega cikla raziskave PISA 2015 bo
lahko pokazala, če so te tendence v posameznih regijah in na ravni Slove
nije nadalje stabilne.
O naslavljanju vpliva socialno-ekonomskega in kulturnega ozadja
učenk in učencev na njihove dosežke govori tudi mednarodno poročilo
PISA (OECD, 2013b: str. 110). Poročilo navaja štiri kategorije priporočil;
glede na naklon in moč tega vpliva so lahko ukrepi ciljno naravnani na
učenke in učence z nizkimi ravnmi socialno-ekonomskega in kulturne
ga statusa ali pa na skupine učenk in učencev z nizkimi dosežki ne glede
na njihov status. Primerjave socialno-ekonomskih gradientov po sloven
skih regijah v obdobju med letoma 2009 in 2012 nakazujejo, da je pri ob
likovanju ukrepov smiselno upoštevati tudi specifičnosti lokalnega oziro
ma regijskega okolja, verjetno tako glede šolskih kot tudi širše družbenih
dejavnikov.
Seveda analize v tem članku same po sebi ne odgovorijo na vprašan
je, kako so se dosežki izboljšali ali kako jih izboljšati tam, kjer se (še) niso.
Tudi ne odgovarjajo na vprašanje, kako zmanjševati vpliv socialno-eko
nomskega in kulturnega statusa nanje. Kot že rečeno, bi bilo treba v ta
namen podrobneje raziskovati procese v ozadju povezanosti dosežkov s
socialno-ekonomskim in kulturnim ozadjem, kar bi lahko bil predmet na
daljnjega raziskovanja. Obenem je omejitev le na socialno-ekonomski sta
tus kot napovednik dosežkov seveda premalo, da bi lahko izrisali zemlje
vid časovne dinamike in prepletenosti dejavnikov v socialni reprodukciji
v slovenskih šolah. Ena oziroma nekaj mer v okviru socialno-ekonomske
ga in kulturnega gradienta ne more biti celosten pokazatelj vse kompleks
nosti, ki jo koncept pravičnosti v izobraževanju zaobjema. Tudi mnoge
163
