Page 163 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 163
m. štraus ■ trendi iz raziskave pisa med 2009 in 2012
no večji porast v moči gradienta mogoče zaznati v Jugovzhodni Sloveni
ji (za 10 odstotnih točk). Skupaj s prej ugotovljenim porastom v naklonu
gradienta lahko to vzamemo za (sicer ne statistično rigorozen) pokazatelj,
da se je vpliv socialno-ekonomskega statusa na dosežke v naravoslovni pis
menosti v tej regiji povečal.
Rezultate v Preglednici 5 bi lahko povzeli z ugotovitvijo, da so dosež
ki pri naravoslovni pismenosti v raziskavi PISA med letoma 2009 in 2012
znotraj regij nekoliko bolj variirali kot pri bralni in matematični pisme
nosti, vendar pa so kljub temu v večini regij ostali stabilni. Kot pri bran
ju in matematiki se je pokazal porast dosežkov naravoslovne pismenosti v
Podravski in Pomurski regiji, razlika pa je v tem, da za naravoslovne dosež
ke ne velja tako močna tendenca zmanjšanja vpliva socialno-ekonomskega
in kulturnega statusa nanje.
Razprava
Analiza v tem članku naslavlja vprašanje o razlikah v dosežkih učenk in
učencev, ki bi jih lahko pripisali razlikam v njihovem socialno-ekonom
skem in kulturnem ozadju. Natančneje, raziskovali smo trende v dosež
kih in socialno-ekonomskem in kulturnem gradientu na področjih bral
ne, matematične in naravoslovne pismenosti v raziskavi PISA med letoma
2009 in 2012 po posameznih slovenskih regijah. Med tremi dimenzija
mi primerjav, vsebinski (bralna, matematična in naravoslovna pismeno
sti), geografski (12 statističnih regij) in časovni (cikla raziskave PISA 2009
in PISA 2012), in potencialno zelo kompleksni strukturi predstavljanja re
zultatov smo dali prednost časovni dimenziji. S tem smo raziskovali, kako
se je povezanost med dosežki in socialno-ekonomskim in kulturnim sta
tusom po posameznih regijah v navedenem obdobju morda spremenila.
Pozornost časovni dimenziji ima prednosti v tem, da je v okviru istega
podr očja pismenosti in istih geografsko zoženih okvirov regij morda mo
goče bolj jasno prepoznati tiste spremembe v obdobju od 2009 do 2012,
za katere bi lahko predpostavljali, da so vplivale ali se povezujejo s spre
membami v dosežkih v obravnavanem obdobju. Kljub temu ugotavljanje
teh sprememb seveda ni nujno preprosto glede na uvodoma opisano kom
pleksnost povezanosti dosežkov s socialno-ekonomskim in kulturnim sta
tusom učenk in učencev.
Osnova za našo analizo navedenih primerjav med letoma 2009 in
2012 so že na drugih mestih (npr. OECD, 2013a) objavljene ugotovitve,
da se dosežki bralne, matematične in naravoslovne pismenosti v raziskavi
PISA na ravni Slovenije v tem obdobju niso bistveno spremenili. Analiza
po posameznih regijah torej naslavlja vprašanje, ali so se v nekaterih regi
jah kljub vsemu dosežki spremenili tako, da so se med regijami »izenači
161
no večji porast v moči gradienta mogoče zaznati v Jugovzhodni Sloveni
ji (za 10 odstotnih točk). Skupaj s prej ugotovljenim porastom v naklonu
gradienta lahko to vzamemo za (sicer ne statistično rigorozen) pokazatelj,
da se je vpliv socialno-ekonomskega statusa na dosežke v naravoslovni pis
menosti v tej regiji povečal.
Rezultate v Preglednici 5 bi lahko povzeli z ugotovitvijo, da so dosež
ki pri naravoslovni pismenosti v raziskavi PISA med letoma 2009 in 2012
znotraj regij nekoliko bolj variirali kot pri bralni in matematični pisme
nosti, vendar pa so kljub temu v večini regij ostali stabilni. Kot pri bran
ju in matematiki se je pokazal porast dosežkov naravoslovne pismenosti v
Podravski in Pomurski regiji, razlika pa je v tem, da za naravoslovne dosež
ke ne velja tako močna tendenca zmanjšanja vpliva socialno-ekonomskega
in kulturnega statusa nanje.
Razprava
Analiza v tem članku naslavlja vprašanje o razlikah v dosežkih učenk in
učencev, ki bi jih lahko pripisali razlikam v njihovem socialno-ekonom
skem in kulturnem ozadju. Natančneje, raziskovali smo trende v dosež
kih in socialno-ekonomskem in kulturnem gradientu na področjih bral
ne, matematične in naravoslovne pismenosti v raziskavi PISA med letoma
2009 in 2012 po posameznih slovenskih regijah. Med tremi dimenzija
mi primerjav, vsebinski (bralna, matematična in naravoslovna pismeno
sti), geografski (12 statističnih regij) in časovni (cikla raziskave PISA 2009
in PISA 2012), in potencialno zelo kompleksni strukturi predstavljanja re
zultatov smo dali prednost časovni dimenziji. S tem smo raziskovali, kako
se je povezanost med dosežki in socialno-ekonomskim in kulturnim sta
tusom po posameznih regijah v navedenem obdobju morda spremenila.
Pozornost časovni dimenziji ima prednosti v tem, da je v okviru istega
podr očja pismenosti in istih geografsko zoženih okvirov regij morda mo
goče bolj jasno prepoznati tiste spremembe v obdobju od 2009 do 2012,
za katere bi lahko predpostavljali, da so vplivale ali se povezujejo s spre
membami v dosežkih v obravnavanem obdobju. Kljub temu ugotavljanje
teh sprememb seveda ni nujno preprosto glede na uvodoma opisano kom
pleksnost povezanosti dosežkov s socialno-ekonomskim in kulturnim sta
tusom učenk in učencev.
Osnova za našo analizo navedenih primerjav med letoma 2009 in
2012 so že na drugih mestih (npr. OECD, 2013a) objavljene ugotovitve,
da se dosežki bralne, matematične in naravoslovne pismenosti v raziskavi
PISA na ravni Slovenije v tem obdobju niso bistveno spremenili. Analiza
po posameznih regijah torej naslavlja vprašanje, ali so se v nekaterih regi
jah kljub vsemu dosežki spremenili tako, da so se med regijami »izenači
161
