Page 160 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 160
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
472 na 487 točk, torej za 15 točk). Nominalno večji porast v dosežkih pa
je tudi v Notranjsko-kraški regiji (za 11 točk). V nobeni regiji nismo za
znali statistično pomembnih niti nominalno večjih padcev v dosežkih. Po
upoštevanju socialno-ekonomskega ozadja učenk in učencev je statistič
no pomemben porast v pričakovanih dosežkih mogoče zaznati v Podrav
ski regiji, nominalno pa tudi v Pomurski regiji. Glede na prej ugotovljeno
relativno stabilnost v indeksu socialno-ekonomskega in kulturnega statu
sa med letoma 2009 in 2012 je smiselno, da so razlike v pričakovanih do
sežkih, ki bi jih pričakovali po upoštevanju socialno-ekonomskega statu
sa v posameznih regijah, podobne kot razlike v dejanskih dosežkih v teh
regijah.
Ob prej ugotovljenem padcu naklona socialno-ekonomskega in kul
turnega gradienta v dosežkih matematične pismenosti na ravni Slovenije
je tudi po posameznih regijah mogoče zaznati določeno znižanje naklo
nov tega gradienta. Naklon socialno-ekonomskega in kulturnega gradien
ta oziroma razslojenost v dosežkih se je pomembno znižala v Notranj
sko-kraški (s 54 točk leta 2009 na 24 točk leta 2012, torej za kar 30 točk)
in v Pomurski regiji (s 47 točk leta 2009 na 27 točk leta 2012, torej za 20
točk). Nominalno gledano pa je tudi večina ostalih sprememb v naklonu
gradienta »pozitivna« v smislu, da so se nakloni zmanjšali vsaj za 5 točk,
čeprav razlike niso nujno statistično pomembne. Od 12 regij se nominal
no večji padci pokažejo v devetih regijah, za ostale tri regije pa so razlike
ostale znotraj razpona do 5 točk. Povprečno zmanjšanje v naklonih po 12
regijah je 8,7 točke. Podobno kot pri bralni pismenosti lahko torej tudi pri
matematični pismenosti ugotovimo t. i. splošno tendenco k zmanjšanju s
socialno-ekonomskim ozadjem pogojene razslojenosti v dosežkih.
Moč gradienta je tretji pokazatelj povezanosti dosežkov s social
no-ekonomskim in kulturnim ozadjem učenk in učencev. Pri matema
tični pismenosti med letoma 2009 in 2012 nismo zaznali statistično po
membnih sprememb v moči gradienta. Nominalno pa je moč gradienta
leta 2012 manjša od moči leta 2009 v osmih regijah, v dveh regijah je ena
ka in v dveh regijah višja. Povprečno zmanjšanje v moči gradientov po 12
regijah je 3 odstotne točke. Relativno in nominalno največji padec v moči
gradienta je v Notranjsko-kraški regiji, in sicer se je moč gradienta zniža
la za 12 odstotnih točk, čeprav te spremembe ne moremo ovrednotiti kot
statistično pomembne.
Rezultate v Preglednici 4 lahko torej povzamemo z ugotovitvijo, da
so dosežki pri matematični pismenosti v raziskavi PISA med letoma 2009
in 2012 ostali v večini regij stabilni, z zvišanjem v dveh regijah in s sploš
no tendenco zmanjšanega vpliva socialno-ekonomskega statusa na te do
sežke.
158
472 na 487 točk, torej za 15 točk). Nominalno večji porast v dosežkih pa
je tudi v Notranjsko-kraški regiji (za 11 točk). V nobeni regiji nismo za
znali statistično pomembnih niti nominalno večjih padcev v dosežkih. Po
upoštevanju socialno-ekonomskega ozadja učenk in učencev je statistič
no pomemben porast v pričakovanih dosežkih mogoče zaznati v Podrav
ski regiji, nominalno pa tudi v Pomurski regiji. Glede na prej ugotovljeno
relativno stabilnost v indeksu socialno-ekonomskega in kulturnega statu
sa med letoma 2009 in 2012 je smiselno, da so razlike v pričakovanih do
sežkih, ki bi jih pričakovali po upoštevanju socialno-ekonomskega statu
sa v posameznih regijah, podobne kot razlike v dejanskih dosežkih v teh
regijah.
Ob prej ugotovljenem padcu naklona socialno-ekonomskega in kul
turnega gradienta v dosežkih matematične pismenosti na ravni Slovenije
je tudi po posameznih regijah mogoče zaznati določeno znižanje naklo
nov tega gradienta. Naklon socialno-ekonomskega in kulturnega gradien
ta oziroma razslojenost v dosežkih se je pomembno znižala v Notranj
sko-kraški (s 54 točk leta 2009 na 24 točk leta 2012, torej za kar 30 točk)
in v Pomurski regiji (s 47 točk leta 2009 na 27 točk leta 2012, torej za 20
točk). Nominalno gledano pa je tudi večina ostalih sprememb v naklonu
gradienta »pozitivna« v smislu, da so se nakloni zmanjšali vsaj za 5 točk,
čeprav razlike niso nujno statistično pomembne. Od 12 regij se nominal
no večji padci pokažejo v devetih regijah, za ostale tri regije pa so razlike
ostale znotraj razpona do 5 točk. Povprečno zmanjšanje v naklonih po 12
regijah je 8,7 točke. Podobno kot pri bralni pismenosti lahko torej tudi pri
matematični pismenosti ugotovimo t. i. splošno tendenco k zmanjšanju s
socialno-ekonomskim ozadjem pogojene razslojenosti v dosežkih.
Moč gradienta je tretji pokazatelj povezanosti dosežkov s social
no-ekonomskim in kulturnim ozadjem učenk in učencev. Pri matema
tični pismenosti med letoma 2009 in 2012 nismo zaznali statistično po
membnih sprememb v moči gradienta. Nominalno pa je moč gradienta
leta 2012 manjša od moči leta 2009 v osmih regijah, v dveh regijah je ena
ka in v dveh regijah višja. Povprečno zmanjšanje v moči gradientov po 12
regijah je 3 odstotne točke. Relativno in nominalno največji padec v moči
gradienta je v Notranjsko-kraški regiji, in sicer se je moč gradienta zniža
la za 12 odstotnih točk, čeprav te spremembe ne moremo ovrednotiti kot
statistično pomembne.
Rezultate v Preglednici 4 lahko torej povzamemo z ugotovitvijo, da
so dosežki pri matematični pismenosti v raziskavi PISA med letoma 2009
in 2012 ostali v večini regij stabilni, z zvišanjem v dveh regijah in s sploš
no tendenco zmanjšanega vpliva socialno-ekonomskega statusa na te do
sežke.
158
