Page 158 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 158
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
napovednikom indeksa socialno-ekonomskega in kulturnega statusa lah
ko pojasnimo 16 odstotkov celotne variance v dosežkih, ostalih 84 odstot
kov variance v dosežkih pa s tem napovednikom ne moremo pojasniti.
Večji, kot je odstotek pojasnjene variance s takšnim modelom, bolj lah
ko razumemo, da ima socialno-ekonomski in kulturni status večji vpliv
na dosežke. Zato tudi zmanjšanje moči gradienta v Pomurski regiji razu
memo kot pozitiven rezultat v smislu zmanjševanja tega vpliva. Ob hkrat
nih, prej ugotovljenih rezultatih zvišanja dosežkov in zmanjševanja naklo
na gradienta v tej regiji je mogoče sklepati o splošno pozitivnih premikih
v dosežkih na področju bralne pismenosti v tej regiji. V ostalih regijah sta
tistično pomembnih sprememb v moči gradienta nismo zaznali. Je pa mo
goče razbrati, da se je moč gradienta nominalno vsaj nekoliko zmanjšala v
več regijah, kot pa se povečala; moč gradienta je v osmih regijah leta 2012
manjša kot leta 2009, v treh regijah je enaka in v eni regiji, Jugovzhodni
Sloveniji, večja. Povprečno po 12 regijah je zmanjšanje v moči gradientov
za 3 odstotne točke.
Trende v dosežkih bralne pismenosti in socialno-ekonomskega in
kulturnega gradienta v teh dosežkih med letoma 2009 in 2012 lahko po
vzamemo kot pozitivne v smislu, da so dosežki v večini regij stabilni in da
obstajajo vsaj nakazane spremembe, da se vpliv socialno-ekonomskega in
kulturnega statusa na te dosežke v Sloveniji po posameznih regijah zmanj
šuje. S statistično pomembnimi spremembami pa se to pokaže za Pomur
sko regijo.
Nadalje poglejmo rezultate analize socialno-ekonomskega gradienta
v dosežkih na področju matematične pismenosti iz raziskave PISA v letih
2009 in 2012. Rezultati so predstavljeni v Preglednici 4.
Najprej lahko iz zadnje vrstice Preglednice 4 ugotovimo, da se tako
dejanski kot pričakovani dosežki na ravni Slovenije niso spremenili; de
janski povprečni dosežki pri matematični pismenosti so za obravnavano
populacijo učenk in učencev v obeh ciklih raziskave enaki – 502 točki –
pričakovani dosežki po upoštevanju socialno-ekonomskega in kulturne
ga statusa pa 499 točk. Stabilnost dejanskih dosežkov je znana že iz pred
hodnih objav o rezultatih raziskav PISA 2009 in PISA 2012, stabilnost
pričakovanih dosežkov pa izhaja iz stabilnosti socialno-ekonomskega in
kulturnega statusa. Se pa na ravni države pokaže sprememba v naklonu
socialno-ekonomskega in kulturnega gradienta. Leta 2009 je bil ta naklon
47 točk in leta 2012 42 točk, pri čemer je mogoče spremembo 5 točk ovred
notiti kot statistično pomembno. V moči gradienta ni spremembe, v obeh
ciklih je z napovednikom socialno-ekonomski in kulturni status mogoče
pojasniti 16 odstotkov variance v dosežkih matematične pismenosti.
156
napovednikom indeksa socialno-ekonomskega in kulturnega statusa lah
ko pojasnimo 16 odstotkov celotne variance v dosežkih, ostalih 84 odstot
kov variance v dosežkih pa s tem napovednikom ne moremo pojasniti.
Večji, kot je odstotek pojasnjene variance s takšnim modelom, bolj lah
ko razumemo, da ima socialno-ekonomski in kulturni status večji vpliv
na dosežke. Zato tudi zmanjšanje moči gradienta v Pomurski regiji razu
memo kot pozitiven rezultat v smislu zmanjševanja tega vpliva. Ob hkrat
nih, prej ugotovljenih rezultatih zvišanja dosežkov in zmanjševanja naklo
na gradienta v tej regiji je mogoče sklepati o splošno pozitivnih premikih
v dosežkih na področju bralne pismenosti v tej regiji. V ostalih regijah sta
tistično pomembnih sprememb v moči gradienta nismo zaznali. Je pa mo
goče razbrati, da se je moč gradienta nominalno vsaj nekoliko zmanjšala v
več regijah, kot pa se povečala; moč gradienta je v osmih regijah leta 2012
manjša kot leta 2009, v treh regijah je enaka in v eni regiji, Jugovzhodni
Sloveniji, večja. Povprečno po 12 regijah je zmanjšanje v moči gradientov
za 3 odstotne točke.
Trende v dosežkih bralne pismenosti in socialno-ekonomskega in
kulturnega gradienta v teh dosežkih med letoma 2009 in 2012 lahko po
vzamemo kot pozitivne v smislu, da so dosežki v večini regij stabilni in da
obstajajo vsaj nakazane spremembe, da se vpliv socialno-ekonomskega in
kulturnega statusa na te dosežke v Sloveniji po posameznih regijah zmanj
šuje. S statistično pomembnimi spremembami pa se to pokaže za Pomur
sko regijo.
Nadalje poglejmo rezultate analize socialno-ekonomskega gradienta
v dosežkih na področju matematične pismenosti iz raziskave PISA v letih
2009 in 2012. Rezultati so predstavljeni v Preglednici 4.
Najprej lahko iz zadnje vrstice Preglednice 4 ugotovimo, da se tako
dejanski kot pričakovani dosežki na ravni Slovenije niso spremenili; de
janski povprečni dosežki pri matematični pismenosti so za obravnavano
populacijo učenk in učencev v obeh ciklih raziskave enaki – 502 točki –
pričakovani dosežki po upoštevanju socialno-ekonomskega in kulturne
ga statusa pa 499 točk. Stabilnost dejanskih dosežkov je znana že iz pred
hodnih objav o rezultatih raziskav PISA 2009 in PISA 2012, stabilnost
pričakovanih dosežkov pa izhaja iz stabilnosti socialno-ekonomskega in
kulturnega statusa. Se pa na ravni države pokaže sprememba v naklonu
socialno-ekonomskega in kulturnega gradienta. Leta 2009 je bil ta naklon
47 točk in leta 2012 42 točk, pri čemer je mogoče spremembo 5 točk ovred
notiti kot statistično pomembno. V moči gradienta ni spremembe, v obeh
ciklih je z napovednikom socialno-ekonomski in kulturni status mogoče
pojasniti 16 odstotkov variance v dosežkih matematične pismenosti.
156
