Page 157 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 157
m. štraus ■ trendi iz raziskave pisa med 2009 in 2012
kujeta za eno enoto oziroma en standardni odklon tega indeksa v drža
vah OECD. S tem pridobimo vpogled v t. i. vpliv17 socialno-ekonomskega
in kulturnega statusa na dosežke. Pri tem učenci in učenke iz ugodnejših
okolij praviloma dosegajo višje rezultate od sovrstnikov iz manj ugodnih
okolij. Rezultati v Preglednici 3 kažejo, da smo lahko statistično značilno
spremembo naklona gradienta med letoma 2009 in 2012 zaznali v eni regi
ji, in sicer gre za znižanje tega naklona v Pomurski regiji. Le-tam je bil nak
lon gradienta leta 2009 enak 45 točk, kar pomeni, da je bila med skupi
nama učenk in učencev, ki sta se po socialno-ekonomskem in kulturnem
statusu razlikovali za 1 enoto (kar je v našem primeru 1 standardni od
klon socialno-ekonomskega statusa v državah OECD), razlika v povpreč
nih bralnih dosežkih 45 točk z višjim dosežkom bolj privilegirane skupi
ne. Leta 2012 pa je bil v tej regiji naklon gradienta »le še« 22 točk. Lahko
sklepamo, da so se v Pomurski regiji dosežki bralne pismenosti zvišali ob
hkratnem znižanju vpliva socialno-ekonomskega in kulturnega statusa na
te dosežke, kar ocenjujemo, da še dodatno »okrepi« prej ugotovljene po
zitivne rezultate v dosežkih.
Pogled na spremembe v naklonih gradientov po drugih regijah po
kaže, da se je naklon za nominalno večjo vrednost znižal tudi v več ostalih
regijah, vendar teh sprememb ne moremo ovrednotiti kot statistično po
membne. Gledano po vseh regijah, so se nakloni socialno-ekonomskega in
kulturnega gradienta v dosežkih bralne pismenosti nominalno zmanjša
li za več kot 5 točk18 v sedmih regijah, v treh regijah je naklon ostal znot
raj razpona zvišanja ali znižanja do 5 točk, le v dveh regijah, Jugovzhod
ni Sloveniji in Obalno-kraški regiji, pa se je ta naklon nominalno zvišal za
več kot 5 točk. Povprečno po 12 regijah je zmanjšanje v vrednostih naklo
nov za 4,9 točke. Tudi to, recimo ji splošno, tendenco k zmanjšanju naklo
na socialno-ekonomskega in kulturnega gradienta po slovenskih regijah
lahko razumemo kot pozitiven rezultat v smeri zmanjševanja vpliva so
cialno-ekonomskega in kulturnega statusa na bralne dosežke v Sloveniji.
Obravnavajmo še tretji pokazatelj vpliva socialno-ekonomskega in
kulturnega statusa na dosežke, moč gradienta. Primerjave te moči med le
toma 2009 in 2012 po posameznih regijah so predstavljene v zadnjih dveh
stolpcih Preglednice 3. Analiza pokaže, da se je moč gradienta zmanjšala
v Pomurski regiji, in sicer z vrednosti 0,16 leta 2009 na vrednost 0,04 leta
2012. Vrednost 0,16 za leto 2009 razumemo v smislu, da z uporabljenim
regresijskim modelom pojasnjevanja razlik v dosežkih bralne pismenos ti z
17 Uporaba izraza »vpliv na dosežke« ni nujno mišljena v vzročnem smislu. To velja za ce-
loten članek.
18 Izbira meje 5 točk je arbitrarna, izbrana je za namen orientacije pri pregledu rezultatov. To
velja tudi za nadaljnje tovrstne primerjave v članku.
155
kujeta za eno enoto oziroma en standardni odklon tega indeksa v drža
vah OECD. S tem pridobimo vpogled v t. i. vpliv17 socialno-ekonomskega
in kulturnega statusa na dosežke. Pri tem učenci in učenke iz ugodnejših
okolij praviloma dosegajo višje rezultate od sovrstnikov iz manj ugodnih
okolij. Rezultati v Preglednici 3 kažejo, da smo lahko statistično značilno
spremembo naklona gradienta med letoma 2009 in 2012 zaznali v eni regi
ji, in sicer gre za znižanje tega naklona v Pomurski regiji. Le-tam je bil nak
lon gradienta leta 2009 enak 45 točk, kar pomeni, da je bila med skupi
nama učenk in učencev, ki sta se po socialno-ekonomskem in kulturnem
statusu razlikovali za 1 enoto (kar je v našem primeru 1 standardni od
klon socialno-ekonomskega statusa v državah OECD), razlika v povpreč
nih bralnih dosežkih 45 točk z višjim dosežkom bolj privilegirane skupi
ne. Leta 2012 pa je bil v tej regiji naklon gradienta »le še« 22 točk. Lahko
sklepamo, da so se v Pomurski regiji dosežki bralne pismenosti zvišali ob
hkratnem znižanju vpliva socialno-ekonomskega in kulturnega statusa na
te dosežke, kar ocenjujemo, da še dodatno »okrepi« prej ugotovljene po
zitivne rezultate v dosežkih.
Pogled na spremembe v naklonih gradientov po drugih regijah po
kaže, da se je naklon za nominalno večjo vrednost znižal tudi v več ostalih
regijah, vendar teh sprememb ne moremo ovrednotiti kot statistično po
membne. Gledano po vseh regijah, so se nakloni socialno-ekonomskega in
kulturnega gradienta v dosežkih bralne pismenosti nominalno zmanjša
li za več kot 5 točk18 v sedmih regijah, v treh regijah je naklon ostal znot
raj razpona zvišanja ali znižanja do 5 točk, le v dveh regijah, Jugovzhod
ni Sloveniji in Obalno-kraški regiji, pa se je ta naklon nominalno zvišal za
več kot 5 točk. Povprečno po 12 regijah je zmanjšanje v vrednostih naklo
nov za 4,9 točke. Tudi to, recimo ji splošno, tendenco k zmanjšanju naklo
na socialno-ekonomskega in kulturnega gradienta po slovenskih regijah
lahko razumemo kot pozitiven rezultat v smeri zmanjševanja vpliva so
cialno-ekonomskega in kulturnega statusa na bralne dosežke v Sloveniji.
Obravnavajmo še tretji pokazatelj vpliva socialno-ekonomskega in
kulturnega statusa na dosežke, moč gradienta. Primerjave te moči med le
toma 2009 in 2012 po posameznih regijah so predstavljene v zadnjih dveh
stolpcih Preglednice 3. Analiza pokaže, da se je moč gradienta zmanjšala
v Pomurski regiji, in sicer z vrednosti 0,16 leta 2009 na vrednost 0,04 leta
2012. Vrednost 0,16 za leto 2009 razumemo v smislu, da z uporabljenim
regresijskim modelom pojasnjevanja razlik v dosežkih bralne pismenos ti z
17 Uporaba izraza »vpliv na dosežke« ni nujno mišljena v vzročnem smislu. To velja za ce-
loten članek.
18 Izbira meje 5 točk je arbitrarna, izbrana je za namen orientacije pri pregledu rezultatov. To
velja tudi za nadaljnje tovrstne primerjave v članku.
155
