Page 156 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 156
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
Iz Preglednice 3 je razvidno, da tudi na ravni posameznih regij med
letoma 2009 in 2012 ni bilo večjih (statistično pomembnih) sprememb.
Analiza kaže, da so se dosežki pomembno zvišali v Pomurski regiji (s 456
na 470 točk, torej za 14 točk), v drugih regijah pa se statistično pomemb
ne spremembe niso pokazale. Vendar pa lahko opazimo, da so v določenih
regijah tudi večje16 spremembe, čeprav le-te niso statistično pomembne in
jih torej ne moremo ovrednotiti kot manj verjetne posledice ugotavljan
ja rezultatov na podlagi vzorca in ne celotne populacije učenk in učen
cev. Gledano na ta način, recimo temu nominalno gledanje, so večji po
rasti dosežkov opazni še v Gorenjski (za 10 točk), Notranjsko-kraški (za 12
točk) in Podravski regiji (za 10 točk), nominalno večji padec dosežkov pa
je v Spodnjep osavski regiji (za 13 točk).
Pričakovani dosežki povedo, kakšne rezultate bi lahko pričakova
li, če bi vsi učenci in učenke imeli socialno-ekonomski in kulturni status
enak (oziroma enak 0, kar je v tem primeru tudi povprečje OECD). Po
regijah se pričakovani dosežki nominalno nekoliko razlikujejo od dejan
skih dosežkov, večje razlike so predvsem v tistih regijah, katerih povpreč
ni indeks socialno-ekonomskega in kulturnega statusa bolj odstopa od
vrednosti 0. Tako so na primer za Pomursko regijo izračunani pričako
vani dosežki v obeh letih (nominalno gledano) višji od dejanskih dosež
kov zato, ker je v obeh letih indeks socialno-ekonomskega in kulturnega
statusa precej pod povprečjem OECD in tudi pod povprečjem Sloveni
je; iz Preglednice 1 je razvidno, da je leta 2009 indeks za obravnavano po
pulacijo učenk in učencev enak -0,13 in leta 2012 -0,19. Iz Preglednice 3
je razvidno, da je med letoma 2009 in 2012 statistično pomembna razli
ka v pričakovanih dosežkih nastala v Podravski regiji (s 468 na 479 točk),
v drugih regijah pa nismo zaznali statistično pomembnih sprememb. No
minalno so večje spremembe praviloma v tistih regijah, kjer smo večje no
minalne spremembe zaznali tudi v dejanskih dosežkih. Nominalno večji
porast tudi v pričakovanih dosežkih se je pokazal še za Notranjsko-kraško
(11 točk) in Pomursko regijo (12 točk), padec pa za Spodnjeposavsko regi
jo (12 točk). Ta podobnost med spremembami v dejanskih in pričakova
nih dosežkih je smiselna zaradi prej ugotovljene stabilnosti indeksa social
no-ekonomskega in kulturnega statusa po regijah.
Povezanost dosežkov bralne pismenosti s socialno-ekonomskim in
kulturnim ozadjem nadalje raziskujemo z analizo naklona socialno-eko
nomskega in kulturnega gradienta. Kot že omenjeno, naklon gradienta
predstavlja povprečno razliko v dosežkih med skupinama učenk in učen
cev, ki se po indeksu socialno-ekonomskega in kulturnega statusa razli
16 Za določanje večjih razlik smo izbrali mejo 10 točk, ki pa je arbitrarna; izbrana je za namen
orientacije pri pregledu rezultatov. To velja tudi za nadaljnje tovrstne primerjave v članku.
154
Iz Preglednice 3 je razvidno, da tudi na ravni posameznih regij med
letoma 2009 in 2012 ni bilo večjih (statistično pomembnih) sprememb.
Analiza kaže, da so se dosežki pomembno zvišali v Pomurski regiji (s 456
na 470 točk, torej za 14 točk), v drugih regijah pa se statistično pomemb
ne spremembe niso pokazale. Vendar pa lahko opazimo, da so v določenih
regijah tudi večje16 spremembe, čeprav le-te niso statistično pomembne in
jih torej ne moremo ovrednotiti kot manj verjetne posledice ugotavljan
ja rezultatov na podlagi vzorca in ne celotne populacije učenk in učen
cev. Gledano na ta način, recimo temu nominalno gledanje, so večji po
rasti dosežkov opazni še v Gorenjski (za 10 točk), Notranjsko-kraški (za 12
točk) in Podravski regiji (za 10 točk), nominalno večji padec dosežkov pa
je v Spodnjep osavski regiji (za 13 točk).
Pričakovani dosežki povedo, kakšne rezultate bi lahko pričakova
li, če bi vsi učenci in učenke imeli socialno-ekonomski in kulturni status
enak (oziroma enak 0, kar je v tem primeru tudi povprečje OECD). Po
regijah se pričakovani dosežki nominalno nekoliko razlikujejo od dejan
skih dosežkov, večje razlike so predvsem v tistih regijah, katerih povpreč
ni indeks socialno-ekonomskega in kulturnega statusa bolj odstopa od
vrednosti 0. Tako so na primer za Pomursko regijo izračunani pričako
vani dosežki v obeh letih (nominalno gledano) višji od dejanskih dosež
kov zato, ker je v obeh letih indeks socialno-ekonomskega in kulturnega
statusa precej pod povprečjem OECD in tudi pod povprečjem Sloveni
je; iz Preglednice 1 je razvidno, da je leta 2009 indeks za obravnavano po
pulacijo učenk in učencev enak -0,13 in leta 2012 -0,19. Iz Preglednice 3
je razvidno, da je med letoma 2009 in 2012 statistično pomembna razli
ka v pričakovanih dosežkih nastala v Podravski regiji (s 468 na 479 točk),
v drugih regijah pa nismo zaznali statistično pomembnih sprememb. No
minalno so večje spremembe praviloma v tistih regijah, kjer smo večje no
minalne spremembe zaznali tudi v dejanskih dosežkih. Nominalno večji
porast tudi v pričakovanih dosežkih se je pokazal še za Notranjsko-kraško
(11 točk) in Pomursko regijo (12 točk), padec pa za Spodnjeposavsko regi
jo (12 točk). Ta podobnost med spremembami v dejanskih in pričakova
nih dosežkih je smiselna zaradi prej ugotovljene stabilnosti indeksa social
no-ekonomskega in kulturnega statusa po regijah.
Povezanost dosežkov bralne pismenosti s socialno-ekonomskim in
kulturnim ozadjem nadalje raziskujemo z analizo naklona socialno-eko
nomskega in kulturnega gradienta. Kot že omenjeno, naklon gradienta
predstavlja povprečno razliko v dosežkih med skupinama učenk in učen
cev, ki se po indeksu socialno-ekonomskega in kulturnega statusa razli
16 Za določanje večjih razlik smo izbrali mejo 10 točk, ki pa je arbitrarna; izbrana je za namen
orientacije pri pregledu rezultatov. To velja tudi za nadaljnje tovrstne primerjave v članku.
154
